Zadnji dan prvega obiska v Evropi, odkar so avgusta prevzeli oblast v Kabulu, so se talibani v torek za zaprtimi vrati srečali z več zahodnimi diplomati.

Ti so afganistanskim sogovornikom, ki si prizadevajo za mednarodno priznanje svoje vlade in finančno pomoč, v pogovorih jasno povedali, kaj pričakujejo od njih v zameno za humanitarno pomoč državi, v kateri več kot polovici prebivalcev to zimo grozi lakota, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Posebni odposlanec EU-ja za Afganistan Tomas Niklasson je sporočil, da je v pogovoru "tudi poudaril, da morajo biti z začetkom šolskega leta v marcu osnovne in srednje šole dosegljive fantom in dekletom". S tem je odgovoril na sporočilo tiskovnega predstavnika afganistanskega zunanjega ministrstva, v katerem je pozdravil "zavezo EU-ja, da bo nadaljevala dostavo humanitarne pomoči Afganistanu".

Delegacijo talibanov je vodil afganistanski zunanji minister Amir Han Mutaki. Delegacija se je dvostransko sestala tudi z visokim predstavnikom Francije, britanskim in nemškim odposlancem ter člani norveškega zunanjega ministrstva, med drugim z državnim sekretarjem Henrikom Thunejem. Srečanja z ameriškimi predstavniki niso potrdili.

Talibani: Pogovori so bili uspešni

Talibani so iz Norveške odpotovali v torek zvečer, ne da bi dajali izjav. Predtem je Mutaki v ponedeljek pogovore označil za uspešne in izrazil upanje, da bodo prejeli pomoč za zdravstvo in izobraževanje. Dejal je, da pomeni njihov prihod na Norveško in udeležba v pogovorih korak k mednarodnemu priznanju njihove vlade. Norveška, ki je organizirala srečanja, to zavrača. Poudarila je, da pogovori niso pomenili ne legitimizacije niti priznanja talibanske vlade.

Njeno odločitev, da sprejme talibane in jim za pot najame drago zasebno letalo, so ostro kritizirali številni afganistanski strokovnjaki, člani diaspore in aktivisti.

Med 15 člani izključno moške talibanske delegacije je bil tudi Anas Hakani, eden od vodij mreže Hakani, ki je odgovorna za smrtonosne napade v Afganistanu in jo ZDA štejejo med teroristične skupine.

Norveška brani povabilo talibanom

Norveški premier Jonas Gahr Store je kritike zavrnil z besedami, da mednarodna skupnost ne more samo stati ob strani in gledati, ampak mora voditi dialog, saj je za velik del Afganistancev preživetje odvisno od humanitarne pomoči. To ne pomeni priznanja talibanske vlade v Afganistanu, je poudaril in opozoril na možnost humanitarne katastrofe, če ne bi vzpostavili dialoga.

Nobena država sicer še ni priznala talibanskih oblasti, mednarodna skupnost pa čaka, kako bodo talibani upravljali državo, preden bo lahko sprostila pomoč.

Državni sekretar na norveškem zunanjem ministrstvu Thune je pred torkovimi pogovori s talibani za norveško tiskovno agencijo NTB povedal, da pogovori ne pomenijo začetka odprtega procesa, temveč da bodo na njih postavili konkretne zahteve, katerih uresničevanje bodo lahko spremljali.

Po poročanju NTB-ja je med zahtevami tudi možnost neposredne dostave humanitarne pomoči Afganistancem. Norveška se je sicer osredinila na spoštovanje človekovih pravic, zlasti pravic žensk in manjšin, kot sta dostop do izobraževanja in dela ter zdravstvene oskrbe in svoboda gibanja.

Pred srečanjem s talibani so se zahodni diplomati v torek pogovarjali s člani afganistanske civilne družbe, vključno z aktivistkami in novinarkami, ki so se dan prej s talibansko delegacijo pogovarjale o človekovih pravicah.

Pred nadaljevanjem dostave humanitarne pomoči želi mednarodna skupnost najprej videti, kako nameravajo talibani vladati Afganistanu, kjer so v času prejšnje vladavine med letoma 1996 in 2001 izvajali skrajno različico islamskega prava in teptali človekove pravice, še zlasti pravice žensk, ki so bile izključene iz javnega življenja. Talibani zdaj sicer trdijo, da so se posodobili, a so ženske še vedno večinoma izključene iz zaposlovanja v javnem sektorju in večina srednjih šol za dekleta ostaja zaprta, še poroča AFP.

Združeni narodi pozivajo talibane, naj spoštujejo pravice žensk

Generalni sekretar Antonio Guterres je na današnjem srečanju Varnostnega sveta ZN-a poudaril, da morajo talibani priznati "osnovne človekove pravice žensk in deklet", mednarodna skupnost pa mora sprostiti zamrznjena afganistanska sredstva.

Izrazil je tudi globoko zaskrbljenost zaradi nedavnih poročil o samovoljnih aretacijah in ugrabitvah aktivistov in pozval k njihovi izpustitvi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Guterres je obenem pozval mednarodno skupnost, naj "okrepi svojo podporo afganistanskemu ljudstvu". Svetovno banko je pozval, naj "nujno sprosti 1,2 milijarde dolarjev" iz sklada, ki ga upravlja za obnovo Afganistana in ki je bil zamrznjen od prihoda talibanov na oblast avgusta lani.

"Brez ukrepanja bodo izgubljena življenja, obup in ekstremizem pa se bosta povečala," je dejal. Opozoril je še, da bi propad afganistanskega gospodarstva lahko povzročil množičen beg ljudi iz države.

Današnje zasedanje 15 članic VS ZN-a, ki ga vodi norveški premier Store, je namenjeno razjasnitvi obrisov mandata politične misije ZN-a v Afganistanu. Ta poteče 17. marca in ga je treba poglobljeno pregledati, da se upošteva vrnitev talibanov na oblast.