Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med številnimi Ukrajinci, ki so se znašli sredi vojne, je še kakšnih 10 slovenskih državljanov, ki skušajo priti na varno. Iz zaklonišča v Kijevu se nam je spet oglasil Konstantin Konoval Nikolajevič, iz države se skuša prebiti Anže Jereb z družino.
Po ruskem napadu na Ukrajino so nasprotovanje vojni izrazili tudi v številnih mestih po Rusiji, solidarnostni shodi pa so potekali po številnih mestih v Evropi in svetu, tudi v Ljubljani in Mariboru.
Medtem ko ukrajinsko veleposlaništvo v Sloveniji prosi za pomoč in poziva k ostrim ukrepom proti Rusiji, rusko veleposlaništvo trdi, da Moskva z operacijo "ščiti ruske državljane pred tistimi, ki so Ukrajino vzeli za talca". Sankcij se ne bojijo.
Evropska unija je na seznam posameznikov, proti katerim je uvedla sankcije, uvrstila tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina in zunanjega ministra Sergeja Lavrova. Enako so storili v Londonu, Washingtonu in Ottawi.
V luči ruskega napada na Ukrajino se je v Evropi povečala zaskrbljenost zaradi nove begunske krize. Medtem je slovenski minister Aleš Hojs potrdil, da Slovenija že vzpostavlja begunske centre, begunce so pripravljene sprejeti tudi druge države.
Ruske enote so se prvič od začetka invazije kratko spopadle z ukrajinskimi silami v samem Kijevu. Proti prestolnici prodirajo močnejše sile, mesto se pripravlja na morebitne nočne letalske napade.
"Putin je agresor. Putin je izbral to vojno. In zdaj bodo on in njegova država nosili posledice," je v odzivu na ruski napad na Ukrajino dejal predsednik ZDA Joe Biden. EU medtem uvaja nove sankcije, Moskva pa je sporočila, da bo nanje ostro odgovorila.
"Ni več vrnitve, veliko bo gorja in prelite krvi, Evropa ne bo več takšna, kot je bila," je prepričan Andrija Hevka, ustanovitelj društva Ukrajincev v Sloveniji – Karpati. "Trgovine s hrano se zapirajo," pravi Ervin Hladnik Milharčič, ki je v Kijevu.
Na MZZ kličejo svojci, ki imajo družinske člane v Ukrajini, in sprašujejo, kako jim MZZ lahko pomaga. A zagotavljanje konzularne asistence, ko je v državi vojaška sila, je neizvedljivo, pravi Andrej Šter z MZZ-ja. "Evakuacijskih konvojev ne bo," doda.
"Kar se je zgodilo zjutraj, očitno presega intervencijo v spornih dveh separatističnih republikah. To je agresija na celotno Ukrajino," meni obramboslovec Iztok Prezelj in dodaja, da je "nepredstavljivo, da se kaj takšnega dogaja v 21. stoletju."
Potem ko je Rusija zjutraj napadla Ukrajino, iz Kremlja sporočajo, da so pripravljeni na pogajanja s to državo o pogojih njene predaje. Ruska vojska medtem hitro napreduje. Ukrajinski zdravstveni minister: umrlo je 57 ljudi, 169 jih je ranjenih.
Italijanski premier Mario Draghi je dejal, da bo Italija z 31. marcem odpravila izredne razmere, ki jih je uvedla 31. januarja 2020. Večino ukrepov ukinjajo tudi na Slovaškem, Poljskem in Islandiji.
Rusko priznanje neodvisnosti dveh separatističnih ukrajinskih regij odmeva tudi na Balkanu. Na eni strani so pogoste vzporednice s Kosovom, ki ga je Zahod priznal, ne pa tudi Rusija in Ukrajina, na drugi strani pojasnjevanja, da gre za drugačen primer.
Hude napetosti med Rusijo in Ukrajino trajajo že vse od leta 2014, ko se je po referendumu k Rusiji pripojil polotok Krim, dve območji Ukrajine pa sta se samooklicali za neodvisni republiki. Leta 2008 se je podobno dogajalo tudi v Gruziji.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je sporočil, da je EU soglasno sprejel sveženj sankcij, ki bo močno bolel Rusijo, na kazenskem seznamu pa ni ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Vse kaže, da Rusija še naprej načrtuje obsežen napad na Ukrajino, je v Bruslju dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg po izrednem sestanku zaveznic in Ukrajine.
Predsednika republike in vlade, Borut Pahor in Janez Janša, se strinjata, da je odločitev Putina, da podpiše ukaz o priznanju dveh samooklicanih separatističnih regij v Ukrajini, groba kršitev mednarodnega prava.
"Že samo dejstvo, da je prišlo do priznanja, kaže na poraz diplomacije. Dodatno težavo predstavlja čedalje bolj utemeljen dvom, ali je Putin sploh pripravljen na kakršno koli iskanje rešitev z Ukrajino kot partnerko v pogovorih," pravi Zlatko Šabič.
Z današnjim dnem je za vstop v Avstrijo dovolj potrdilo o cepljenju ali prebolelosti ali negativen hitri test, in ne več tudi PCR-test, kot je to veljalo doslej. Avstrijci upajo, da bo to ob izteku zime privabilo več smučarjev iz tujine.
Po odločitvi zgornjega doma ruskega parlamenta, da odobri napotitev ruskih sil v Donbas, je Vladimir Putin sporočil, da ruski vojaki ne bodo odšli takoj in bo vse odvisno od razvoja dogodkov, vendar bo Rusija izpolnila svoje zaveze, če bo to potrebno.
Neveljaven email naslov
