Po 25-minutnem govoru se je Juščenko odpeljal po ulicah Kijeva v oboroženem vojaškem vozilu. Foto: Reuters
Po 25-minutnem govoru se je Juščenko odpeljal po ulicah Kijeva v oboroženem vojaškem vozilu. Foto: Reuters

Drugo leto zapored so se na ulicah ukrajinskega glavnega mesta predstavili ukrajinska vojska, letalstvo in kopenske sile. Tanke so na ogled zbrani množici postavili na trgu Khreschatyk, slavnostni govor pa je na Trgu neodvisnosti imel predsednik Viktor Juščenko.

Dan neodvisnosti v Ukrajini praznujejo od leta 1991, ko je 24. avgusta Vrhovni sovjet Ukrajinske socialistične sovjetske republike sprejel Deklaracijo o neodvisnosti in oblikovanju samostojne države. Decembra istega leta je potekal referendum, na katerem je za neodvisno Ukrajino glasovalo 90,3 odstotka od 84,3 odstotka volilnih upravičencev, ki so se udeležili referenduma, oziroma 76,1 odstotka vseh polnoletnih prebivalcev Ukrajine. Center za gospodarsko in poltično raziskovanje Razumkov je pred 18. obletnico neodvisnosti izvedel anketo, ki je pokazala, da bi samo 52 odstotkov Ukrajincev glasovalo za neodvisnost, če bi referendum o tem potekal ta mesec. Proti neodvisnosti bi glasovalo 25 odstotkov anketiranih, drugi pa so ali neodločeni ali pa se referenduma ne bi udeležili.

Viktor Juščenko, čigar priljubljenost pred januarskimi predsedniškimi volitvami je najnižja, odkar je s t. i. oranžno revolucijo leta 2004 prišel na oblast, je poudaril, da potrebuje Ukrajina močne institucije, da bo lahko odbila grožnje njeni prihodnji blaginji.

"Izberem močno državo, moč in dostojanstvo, ki bodo na pravo mesto postavili lokalne fevdalce in tudi tuje gospodarje, ki želijo ukazovati, kako naj živimo," je dejal. Čeprav Rusije ni omenil z besedo, so bile besede namenjene ravno Kremlju in njegovim somišljenikom v Ukrajini.

Medvedjev: Pod Juščenkom ne bo boljših odnosov
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je namreč pred kratkim Juščenka obtožil protiruske politike in dejal, da je obupal nad kakršnim koli izboljšanjem odnosov med državama, dokler bo na oblasti zdajšnji ukrajinski predsednik.

Odnosi med prozahodnim Juščenkom in Rusijo so se še poslabšali zaradi prizadevanj ukrajinskega predsednika za članstvo v zvezi Nato, njegovih kritik na račun lanskega ruskega posredovanja v Gruziji in vztrajanja Kijeva, da mora ruska črnomorska flota svojo bazo na Krimskem polotoku zapustiti do leta 2017. Tudi spor zaradi (ne)plačevanja ruskega plina in cene zanj se med državama pojavlja vedno znova.

"Ukrajinski vojaki sodelovali v rusko-gruzijski vojni"
Odnosov med državama zagotovo ne otoplila zadnja obtožba Moskve na račun Kijeva. Rusija trdi, da so se v lanski rusko-gruzijski vojni na strani Gruzije bojevali tudi ukrajinski vojaki in prostovoljci. Ukrajina je v preteklosti zanikala, da ja Gruzijo oskrbovala z orožjem. "Člani redne ukrajinske vojske so sodelovali v oboroženi agresiji gruzijskih sil na Južno Osetijo," je zapisalo rusko tožilstvo in dodalo, da je v operaciji sodelovalo okoli 200 članov ukrajinskega nacionalističnega gibanja UNA-Unso, ki se je v 90. letih prejšnjega stoletja bojevalo s čečenskimi uporniki proti Rusiji.

Najverjetnejši predsednik proruski Janukovič
Juščenko ima malo možnosti za ponovno izvolitev, saj za nekdanjim premierjem in velikim političnim nasprotnikom Viktorjem Janukovičem, ki uživa podporo Moskve, močno zaostaja. Javnomnenjske ankete kažejo, da bo Janukovičeva največja tekmica na volitvah premierka Julija Timošenko, Juščenkova nekdanja zaveznica med oranžno revolucijo.