Opazovalci menijo, da pravi test Karzaja šele čaka - ali mu bo uspelo oblikovati vlado, ki bo tako v očeh Afganistancev kot mednarodne skupnosti legitimna.

Kljub čestitkam Karzaju ob zmagi Bela hiša z izidom volitev ni najbolj zadovoljna. Predsednika ZDA Baracka Obamo čaka nov zaplet: kako močno omadeževanemu partnerju omogočiti, da si pridobi dovolj legitimnosti in pomaga ZDA najti izhod iz osemletne vojne v Afganistanu.

Obama se še odloča, ali bo v Afganistan poslal dodatne vojake, kot želi poveljnik ameriških sil v Afganistanu general Stanley McChrystal. Marca je predsednik ZDA sprejel odločitev, da v Afganistan pošlje 21.000 dodatnih ameriških vojakov. Delno tudi zato, da bi zagotovili relativno mirne, poštene volitve in podprli Karzajevo verodostojnost tudi zunaj Kabula.

ZDA potrebujejo močnega partnerja
Čeprav je Obama močno znižal ameriške cilje v Afganistanu, ki si jih je postavila administracija njegovega predhodnika Georgea Busha - ne spremeniti Afganistan v demokracijo po vzoru zahodnih držav, temveč "le" zadati poraz Al Kaidi in preprečiti, da bi talibani znova prevzeli oblast -, za to potrebuje verodostojnega partnerja na oblasti v Afganistanu. Partnerja, ki bo izvedel potrebne reforme tako vlade kot varnostnih sil. Slednje naj bi prevzele odgovornost za ohranjanje miru v državi in Američanom zagotovile vozovnico za pot domov.

Poslati vojake na pomoč nelegitimni vladi?
Naloga ne bo lahka. Medtem ko so se nabirali dokazi, da je tabor Hamida Karzaja skušal dobiti predsedniške volitve s prevarami, ameriška administracija ni skrivala svojega nezadovoljstva. Kako naj pošljemo v Afganistan dodatne vojake v podporo afganistanski vladi, ko pa jo imajo številni njeni državljani za nelegitimno, so se spraševali?

Odgovor naj bi dal drugi krog volitev. Ker tega ne bo, si bo moral Karzaj ugled in legitimnost v času, ko je njegova politična moč na najnižji točki po letu 2001, povrniti z drugačnim, manj skorumpiranim načinom vladanja.

Volitve vrgle slabo luč na ZN
Karzaj že pred volitvami ni užival velikega ugleda, po volitvah je izgubil še več oblasti. Afganistan je politično hrom. Volilna farsa je vrgla slabo luč tudi na Združene narode. Visoki predstavnik svetovne organizacije v Afganistanu Peter Galbraith je bil odpuščen, ko je opozoril na nepravilnosti med volitvami. ZN je (relativno) poštene volitve videl kot pomemben korak na poti k stabilizaciji države. Kmalu se je izkazalo, da volitve niso niti poštene niti demokratične, temveč zmanipulirane na številnih nivojih. Nekaj kredibilnosti naj bi jim povrnil drugi krog, kar pa je padlo v vodo, ko je Abdulah Abdulah umaknil svojo kandidaturo.

"Lopov, a naš lopov"
Nemški Financial Times za volilno polomijo v Afganistanu krivi zvezo Nato in ZDA. "Nikoli niso skrivali, da imajo Karzaja za lopova, vendar za svojega lopova, ki naj bi jim pomagal v Afganistanu zgraditi civilno družbo. Namesto da bi trdno držali nitke svoje lutke, pa so mu mednarodni opazovalci pustili, da je očitno ponaredil volitve in je podobno načrtoval tudi za drugi krog. Posledice so dramatične: namesto demokratično izvoljene vlade bodo Afganistanci dobili vlado, ki je vso kredibilnost izgubila, še preden bo sploh začela z delom," je oster časnik.

Karzaj bo moral zavihati rokave
Ali bo Karzaju uspelo zajeziti korupcijo in sestaviti vojsko, ki bo sposobna prevzeti odgovornosti in naloge zavezniških sil, naj bi bilo znano v naslednjih treh do šestih mesecih. Čez npr. devet mesecev ZDA ne želijo statusa quo v Afganistanu; spremembe se bodo morale zgoditi.