"Kljub gospodarski škodi zaradi pandemije covida-19 je svetovna poraba za vojsko dosegla rekordno raven," je dejal raziskovalec Siprija Diego Lopes da Silva.

Zaradi hitrega gospodarskega okrevanja je delež vojaških izdatkov v svetovnem bruto domačem proizvodu (BDP) padel za desetinko odstotne točke, na 2,2 odstotka BDP-ja.

Skupno je bilo po izračunih Siprija v letu 2021 za vojaške izdatke namenjenih 2113 milijard ameriških dolarjev (1987 milijard evrov). V primerjavi z letom 2020 so ti izdatki v absolutnem smislu zrasli za 6,1 odstotka.

Na vrhu razpredelnice držav po izdatkih še vedno ostajajo ZDA, ki so v letu 2021 vojski namenile 745 milijard evrov. Sledijo Kitajska, Indija, Združeno kraljestvo in Rusija. Ta peterica držav je skupno odgovorna za 62 odstotkov vseh svetovnih vojaških izdatkov v letu 2021.

V letu 2022 pričakujejo še večje vojaške izdatke

Lopes da Silva je dejal, da pričakuje, da se bodo v Evropi zaradi vojne v Ukrajini vojaški izdatki zviševali. Po besedah raziskovalca so že ob koncu lanskega leta ugotovili rast vojaških izdatkov Rusije, kar je pripisal kopičenju ruskih sil na meji z Ukrajino pred začetkom invazije.

Ruski vojaški izdatki so v letu 2021 dosegli 4,1 odstotka BDP-ja, kar je po da Silvovih besedah "mnogo višje od svetovnega povprečja".

V nasprotju s svetovnimi smernicami so ZDA lani za vojsko namenile manjšo vsoto kot leto prej, in sicer za 1,4 odstotka manj. Po drugi strani je Kitajska še 27. leto zapored zvišala vojaške izdatke na 293 milijard dolarjev oz. 272 milijard evrov.

Letno poročilo Siprija velja za najobsežnejši nabor podatkov o vojaški porabi na svetu. Inštitut iz Stockholma se zanaša tako na uradne podatke vlad o njihovih obrambnih proračunih kot tudi na druge vire in statistike, njihove številke pa se zato pogosto razlikujejo od tistih, ki jih posredujejo zveza Nato ali posamezne države.