V oči jim je padel tudi njun priimek - Anschlag, nemška beseda za "napad". A razen tega 48-letna Heidrun in 54-letni Andreas nista zares izstopala v svoji soseski v zahodnonemškem Marburgu, kjer sta živela vrsto let. A oktobra 2011 se je ta vtis porušil, ko so v njuno hišo vdrli specialci in par obtožili vohunjenja za Rusijo.

Heidrun je bila po navedbah tožilstva ravno sredi prejemanja šifriranih sporočil prek kratkovalovne frekvence in naj bi bila nad racijo tako šokirana, da je padla s stola. Sojenje paru, ki je obtožen predajanja zaupnih vladnih dokumentov ruskim obveščevalnim službam, se je začelo prejšnji teden.

Dobrih 23 let naj bi Rusiji izdajala na tisoče EU-jevih, Natovih in ZN-ovih skrivnosti prek "mrtvih nabiralnikov", satelita in spleta. Par naj bi za svoje delo prejemal od Moskve 100.000 evrov na leto. Podatki, ki sta jih prenašala, naj bi se nanašali na odnos med Zahodom ter državami vzhodne Evrope in osrednje Azije.

"Buržujsko življenje"
Sodni senat bo slišal, kako si je par konec 80. let v Nemčiji zgradil "buržujsko življenje", svoje sosede pa prepričal, da sta Avstrijca južnoameriškega porekla, v resnici pa sta bila Rusa. Andreas je kot avtoinženir delal v različnih družbah, medtem ko je njegova žena gospodinjila doma.
Celo njuna hčerka, študentka medicine, naj ne bi vedela za resnično identiteto staršev. Celo sodišče ne ve za njuno pravo identiteto, le, da sta se nadrejenim v Moskvi javljala pod imenoma Pit in Tina. Pravi imeni naj bi bili Saša in Olga. Še celo njune fotografije s sodišča so morali zamegliti zaradi pravnih razlogov.

Najpomembnejši vir informacij za par naj bi bilo nizozemsko zunanje ministrstvo, kjer jima je vir predajal podatke enkrat mesečno prek posebnih skrivališč, znanih kot "mrtvi nabiralniki", od koder jih je Andreas pobral. Nekatera besedila naj bi par prenašal prek satelita, skrivna sporočila pa naj bi skrila v komentarjih na YouTubu, kjer je Heidrun komunicirala z uporabniškim imenom Alpenkuh1 (Alpska krava 1). Heidrun naj bi dvakrat tedensko prejemala natančne direktive iz Moskve prek kratkovalovnega prejemnika, povezanega z dešifratorjem in računalnikom. Sporočila sta prejemala prek radia, odgovarjala pa sta nanje prek satelita.

Vzhodnoevropski naglas
Na prvem zaslišanju v torek je bilo prisotnih tudi nekaj sosedov para, ki so hoteli izvedeti pravo zgodbo Anschlagov in kako se je hladna vojna dejansko nadaljevala pred njihovimi lastnimi pragi vse do leta 2011.

Mika Beuster, tamkajšnji novinar, je za Guardian povedal, da ima zgodba "vse sestavine vznemirljivega vohunskega trilerja". "Razen njunega vzhodnoevropskega naglasa se sosedom nista zdela prav nič nenavadna. Nič ni bilo, kar bi ju ločilo od katere koli druge družine v mestu." Beuster meni, da bo sojenje spominjalo na "voden ogled po muzeju zgodovine", saj naj bi prišle na dan vohunske metode stare šole, ki naj bi jih par uporabljal.