Vojaki pripadnike sekte iščejo na območju okoli doma Mohameda Yusufa, voditelja sekte, v mestu Maiduguri, prestolnici države Borno. Sekta Boko Haram naj bi bila v ozadju napadov na policijske postaje in vladna poslopja v štirih nigerijskih držav, med njihovim pohodom pa je bilo ustreljenih ali zabodenih tudi veliko civilistov.

"Krizo bomo zatrli v kali"
Nigerijski predsednik Umaru Yar'Adua je sporočil, da bo vojska že v kali zatrla morebitno nevarno krizo. "Ti ljudje so se organizirali, prodrli v našo družbo, si priskrbeli orožje, se naučili, kako izdelati razstrelivo in bombe, da bi skalili mir," je dejal predsednik, preden je odletel na obisk v Brazilijo.

Boko Haram (ime pomeni "Zahodna izobrazba je greh") nasprotuje zahodni izobrazbi in verjame, da so nigerijsko vlado pokvarile zahodne ideje. Po vsej Nigeriji želi uvesti šeriatsko pravo, ki je zdaj v veljavi na severu države. Odkar se je skupina pojavila leta 2004, so njeni člani postali znani kot "talibani" čeprav se zdi, da nima nobene povezave s talibani v Afganistanu.

"Zahod kvari vero v Boga"
Voditelj sekte Yusuf je prava enigma; star naj bi bil nekaj čez 30 let, bil naj bi zelo bogat in visoko izobražen in tekoče naj bi govoril angleško. Trdi, da zahodna izobrazba "kvari vero v enega Boga". "Pomembni islamski pridigarji so videli in razumeli, da je sedanja zahodnjaška izobrazba pomešana z vprašanji, ki so v nasprotju z našim verovanjem v islamu. Podobno kot dež. Verjamemo, da ga je ustvaril Bog, ne pa izhlapevanje, ki ga povzroča sonce. Podobno kot trditi, da je Zemlja okrogla. Če je v nasprotju z učenjem Alaha, to zavrnemo. Prav tako zavračamo teorijo darvinizma".

Prepozno, da bi ustavili "pošast"?
Čeprav sta tako skupina kot njen voditelj zavita v tančico skrivnosti, pa napadi niso bili presenečenje. Številni v Nigeriji opozarjajo, da bi jih lahko preprečili, če bi bile varnostne sile pozornejše, saj opozoril ni manjkalo. Med nigerijskimi novinarji vlada prepričanje, da vlada skupine ni skušala zatreti že prej, ker njeni številni mladi člani prihajajo iz bogatih družin, ki so povezane tudi z vlado. "Zdaj pa je postala pošast, in vlada je spoznala, da je naredila napako in da mora čim prej opraviti s skupino," meni novinar Amenu Abu Bakka.

Po državljanski vojni, ki je med letoma 1967 in 1970 terjala okoli milijon življenj, je več kot 200 etničnih skupin v Nigeriji živelo večinoma miroljubno druga ob drugi. Leta 2000 je 12 od 36 držav v Nigeriji uvedlo šeriatsko pravo. Odločitev je odtujila veliko krščansko manjšino in sprožila sektaško nasilje, v katerem je umrlo na tisoče ljudi. Vlade nasilje islamistov ni pretirano motilo, preveč je bila zaposlena z uporniškimi skupinami v z nafto bogatih predelih države. Islamisti so si medtem krepili moč, islamska sodišča pa - čeprav je to v nasprotju z nigerijsko ustavo - izvajajo stroge kazni, kot so kamenjanje, amputacije in bičanje.

Zatiskanje oči oziroma obračanje glave stran lahko nigerijsko vlado drago stane. Islamske skupine napovedujejo državni udar in uvedbo šeriatskega prava po vsej državi.