Vojislav Koštunica je prepričan, da je zdaj povsem jasen cilj takratnega Natovega bombardiranja - oblikovanje Kosova v Natovo državo, ob tem pa je poudaril, da je pokrajina srbska in bo za vedno ostala srbska.

"Protipravna gradnja ogromne ameriške vojaške baze Bondsteel in aneks 11 Ahtisaarijevega načrta, ki določa, da je Nato najvišji organ oblasti na Kosovu, razkrivajo pravi cilj, zakaj je bila Srbija brezumno porušena in zakaj je bila 17. februarja protipravno razglašena Natova država," je zapisal srbski premier v odstopu.

Po mnenju Koštunice je politika sile, ki se izvaja nad Srbijo, slepa in kratkotrajna, zato bo ta sila odšla, tako kot še vsaka, ki je prišla na Balkan.

Kosovo hvaležno za bombardiranje
Kosovski predsednik Fatmir Sejdiu in premier Hašim Thaci sta se Natu zahvalila za njegov prispevek k oblikovanju svobodnega in neodvisnega Kosova. "Tega pomembnega datuma v novejši kosovski zgodovini se spominjamo v času, ko so se izpolnile sanje mnogih generacij, ki so si prizadevale za neodvisno in suvereno Kosovo," je zapisal Sejdiu in ob tem pozval prebivalce, naj bodo hvaležni ZDA, EU-ju in Natovim silam.

"Za vedno bomo hvaležni vojakom in častnikom državam članicam Nata, ki so sodelovale v 78-dnevni akciji s ciljem ustavitve vojne in paravojaške agresije Srbije nad kosovskim narodom," je dejal Thaci.

Po propadu pogajanj med kosovskimi Albanci in Srbi za rešitev kosovske krize se je pred devetimi leti začelo bombardiranje zdaj že nekdnje Zvezne republike Jugoslavije, pod katero sta takrat spadala še Črna gora in Kosovo. Čeprav Varnostni svet ZN-a ni odobril bombardiranja, se je Nato vseeno odločil za akcijo, saj Beograd ni izpolnil njegovih zahtev.

V bombardiranju je po podatkih srbskih oblasti umrlo okoli 3.500 ljudi, deset tisoč pa je bilo ranjenih. Tarča napadov na območju Jugoslavije niso bili samo vojaški objekti, ampak tudi infrastruktura, kot so mostovi in elektrarne in celo poslopje države televizije.

G. V.