Macron je v naglici obiskal Novo Kaledonijo, otočje v jugozahodnem Tihem oceanu, ki ima status francoskega čezmorskega ozemlja, potem ko je bilo v nemirih, ki so se začeli prejšnji teden, ubitih šest ljudi. Proteste je sprožila sprememba volilne zakonodaje Nove Kaledonije, ki jo je sprejel francoski parlament in dovoljuje glasovanje tistim, ki na tem ozemlju živijo najmanj deset let.

Trenutno lahko v Novi Kaledoniji glasujejo le avtohtoni pripadniki ljudstva Kanak in tisti, ki so prišli iz Francije pred letom 1998. Pripadniki ljudstva Kanak se bojijo, da bi reforma razredčila njihove glasove in otežila uspeh na morebitnem prihodnjem referendumu o neodvisnosti.

Kanaki predstavljajo 40 odstotkov od 270.000 prebivalcev otoka.

Franciji je uspelo delno umiriti razmere, potem ko je tja konec prejšnjega tedna poslala varnostne okrepitve in razglasila izredno stanje. "V prihodnjih urah in dneh bomo v celoti znova vzpostavili red, saj druge izbire ni," je dejal Macron na srečanju s političnimi in poslovnimi voditelji v prestolnici Noumea.

Ceste po otoku so še vedno zaprte z barikadami, protesti pa so za seboj pustili več požganih stavb in avtomobilov. Macron je s helikopterjem preletel območja, ki so bila požgana in kjer so buldožerji odstranjevali ruševine.

Francoski predsednik se je pri visokem komisarju Nove Kaledonije sešel z župani najbolj prizadetih predmestij in s tamkajšnjimi voditelji, tako profrancoskimi kot tistimi, ki se zavzemajo za neodvisnost.

"Zavezal sem se, da ta reforma danes ne bo sprejeta v trenutnem kontekstu," je dejal Macron in dodal, da bodo počakali nekaj tednov, da omogočijo umiritev razmer in obnovitev dialoga. Položaj bo znova ocenil čez mesec dni, je dejal.

Ob tem je sporočil, da bo na otoku, kjer veljajo izredne razmere, ostalo dodatnih 3000 pripadnikov varnostnega osebja, po potrebi tudi med olimpijskimi igrami v Parizu. "Osebno menim, da izrednih razmer ne bi smeli podaljšati," je dejal in dodal, da bodo odpravljene šele, ko bodo protestniki odstranili cestne zapore.

Politični zastoj

Za ratifikacijo volilne reforme Nove Kaledonije se morata sestati oba domova francoskega parlamenta.

Med političnimi voditelji avtohtonih Kanakov, ki so se sešli z Macronom, sta bila tudi predsednik vlade Nove Kaledonije Louis Mapou in predsednik novokaledonskega kongresa Roch Wamytan, podpisnik sporazuma iz Noumee iz leta 1998, ki je končal desetletje nasilja in začrtal pot k postopni avtonomiji.

Po letu 2021, ko se je sporazum iztekel, in kanaškem bojkotu referenduma o neodvisnosti, ki je potekal med pandemijo covida, je sledil politični zastoj.

Pred srečanjem je neodvisnosti naklonjeni blok Narodnoosvobodilne fronte Kanakov in socialistov (FLNKS) sporočil, da od Macrona pričakuje odločno napoved, ki bi lahko dialogu "vdihnila novo življenje".

Macron je dejal, da je cilj srečanja, na katerem sodelujejo tudi Franciji lojalni politiki, kot je Sonia Backes, ponovno srečanje vseh strani za skupno mizo. "Umiritev stanja ne pomeni, da bomo le zavrteli uro nazaj in ne upoštevali volje, ki jo je že izrazilo ljudstvo," je dejal Macron.

Georges Naturel, predstavnik Nove Kaledonije v francoskem senatu in župan mesta Dumbea, je po srečanju z Macronom dejal, da je treba družbo obnoviti na drugačen način. "Nam je pomembna podpora mladim. Potrebni so še socialni projekti in večji politični projekti, vendar o tem še nismo razpravljali," je dejal Naturel.

"Prepričani smo, da to ne bo dovolj. Potrebujemo tudi močno politično sporočilo," je prihod dodatnih varnostnih sil komentiral Naturel.

FLNKS želi, da Macron odloži volilno reformo, ki po mnenju Pariza izboljšuje demokracijo na otoku. V skladu s sporazumom iz Noumee so bili volilni imeniki zamrznjeni, reforma pa bi omogočila, da bi volilo več tisoč francoskih prebivalcev, ki v Novi Kaledoniji živijo najmanj deset let.

Macron mora tudi zagotoviti več časa za razpravo o političnem sporazumu o prihodnosti otoka, so poudarile lokalne politične skupine.

Čeprav Francija Novo Kaledonijo obvladuje že od 19. stoletja, številne staroselce še vedno jezi, da ima Pariz oblast nad otočjem, in zahtevajo njegovo večjo avtonomijo ali neodvisnost. Že samo to, da se je Macron le nekaj tednov pred evropskimi volitvami podal na 24-urni polet do skoraj 17.000 kilometrov oddaljenega otočja, ki je bližje Avstraliji kot Franciji, dokazuje pomen tamkajšnjega dogajanja, meni AFP.

Poleg Francije si tudi Kitajska, ZDA, Nova Zelandija, Japonska in zalivske države namreč prizadevajo pridobiti ali ohraniti geopolitični vpliv na območju južnega Tihega oceana.

Nova Kaledonija je tretja svetovna proizvajalka niklja, vendar je sektor v krizi, vsak peti prebivalec pa živi pod pragom revščine