Britanski Guardian navaja Shanghai Ranking Consultancy - neodvisno organizacijo, ki lestvico svetovnih univerz objavlja od leta 2009 - ki ugotavlja, da je na 58. mestu kitajska prestižna Univerza Tsinghua, Univerza v Pekingu pa je na 71. mestu. Kljub boljši uvrstitvi kitajskih univerz pa ostaja zaskrbljenost zaradi akademske svobode pod predsednikom Ši Džinpingom.

Med desetimi najboljšimi univerzami na svetu je osem ameriških in dve britanski. Na prvem mestu je že 14. leto Univerza Harvard, na drugem Univerza Stanford, tretja pa je Univerza v Kaliforniji v Berkeleyju. Britanska univerza v Cambridgeu je na četrtem mestu, Univerza v Oxfordu pa se je z desetega povzpela na sedmo mesto.

Do 20. mesta so se uvrstile pretežno ameriške univerze. Med njimi so še tri britanske, ena švicarska (Švicarski zvezni institut za tehnologijo v Zürichu) in japonska Univerza v Tokiu.

Prvih 30 mest rezerviranih večinoma za ameriške univerze
Švicarska univerza je sicer najvišje uvrščena evropska kontinentalna univerza. Na 31. mesto se je uvrstila danska Univerza v Köbenhavnu, na 39. pa francoska Univerza Pierre in Marie Curie. Najvišje uvrščena nemška univerza je Univerza v Heidelbergu na 47. mestu, tik pod njo pa je uvrščena Tehniška univerza v Münchnu. Med 100. in 150. mestom sta tudi dve univerzi v Savdski Arabiji, Univerza kralja Abdulaziza in Univerza kralja Sauda.

Univerza v Ljubljani se je uvrstila med 400. in 500. mestom, v tej skupini je tudi Univerza v Zagrebu, Univerza v Beogradu pa je uvrščena med 200. in 300. mestom.

Shanghai Ranking Consultancy je sporočil, da je bila lestvica sestavljena z uporabo "objektivnih kazalcev", vključujoč podatke o številu osebja, nekdanjih študentov oziroma študentk, ki so osvojili Nobelovo nagrado ali Fieldsovo medaljo, in člankov, objavljenih v znanstvenih revijah Nature in Science.

Omenjena lestvica je bila sicer prvič objavljena leta 2003, v preteklosti pa je sprožila nekaj nestrinjanja zaradi večjega poudarka v ocenjevanju na naravoslovju kot družboslovju.