Število revnih Hrvatov se je za omenjeno število povečalo v treh letih glede na obdobje pred krizo leta 2008, poroča državni statistični urad.
Leta 2011 je tako na pragu revščine živelo 900.000 ljudi, kar Hrvaško uvršča na 27. mesto med 31. evropskimi državami. Stanje je slabše v Bolgariji in Romuniji, kot tudi v Grčiji in Španiji, ki ju je gospodarska kriza najbolj prizadela.

Po podatkih Eurostata na Hrvaškem v revščini živi 1,4 milijona ljudi, kar 40 odstotkov več kot na Danskem, ki ima 5,5 milijona prebivalcev.

Konkretno v številkah to pomeni, da vsaka peta Hrvaška družina s svojimi prihodki ne more pokriti mesečnih stroškov življenja, vsaka četrta pa zamuja s plačilom, 17 odstotkov si jih ne more privoščiti obroka z mesom ali ribo vsak drugi dan. Deset odstotkov pa ne more plačati stroškov ogrevanja.

Letni dopust povprečnega Hrvata je že zdavnaj postal razkošje. Kar 70 odstotkov družin tako ne more privoščiti sedemdnevnega dopusta zunaj kraja bivališča vsem svojim družinskim članom.

Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da bi bile, če bi se pri analizi stanja revščine na Hrvaškem upoštevala tudi druga dva pogoja, ki jih sicer upošteva Eurostat, zaposlenost družinskih članov in zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb, številke še veliko hujše.