Infokanal je namenjen sledenju novic iz sveta gospodarstva, politike, športa, kulture, zabave, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Poleg najbolj svežih novic s spletne strani www.rtvslo.si pa lahko spremljate videospote slovenski in tujih glasbenih izvajalcev. Infokanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Oddaja Dobro jutro poleg informativnih in zabavnih vsebin podaja koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja.
V ponedeljkovi oddaji vas pozdravimo z aktualnimi novicami in temo tedna, o kateri se trenutno največ govori – tokrat bomo govorili o vračanju čisto vseh učencev v šole. Zaključek šolskega leta je pred vrati in šolarji ga bodo pričakali v svojih šolah in v družbi sošolcev. Svetujemo o nakupu rabljenega vozila - na kaj moramo biti pozorni, da ne spregledamo katere od skritih napak? Drugo uro posvečamo zdravju, tokrat bo v ospredju občutljivost na gluten. Dr. Orel svetuje, kaj lahko naredimo, da omilimo posledice in kje vse se skriva gluten. Seveda ne bodo manjkali niti vrtni nasveti. Dobro jutro in vse bo dobro!

Ali je ženska res nosilka lepote, harmonije in poezije v družbo in Cerkev, kar pravi papež Frančišek? V posebni oddaji na binkošti.

Na binkošti je Božja Mati Marija skupaj z apostoli pričakala darove Svetega Duha. Ali je ženska res nosilka harmonije, lepote in poezije, kot pravi papež Frančišek, in ima zato posebno vlogo v družini, družbi in Cerkvi? Kdo pa so sodelavke papeža Frančiška, ženske, vključene v delo Svetega sedeža? Katere ženske zaznamujejo delovanje Katoliške cerkve pri nas ? O tem v posebni oddaji Obzorja duha.

Film o obstoju in minljivosti državne meje, ki se v nekem trenutku zdi nepremostljiva politična, psihološka in fizična ovira.

Kljub padcu meja v EU je to vprašanje v Sloveniji trenutno zelo aktualno tako zaradi (že malo pozabljene) žične ograje na naši južni meji, kakor tudi zaradi mejnega spora s Hrvaško. A državne meje in strogi mejni režimi niso večni, zato je avtorsko ekipo zanimalo kaj od njih ostane. V Brezovici pri Metliki nam lokalni prebivalci predstavijo nevidno hrvaško-slovensko mejo, ki poteka naravnost skozi vas. Upali so, da bodo z arbitražnim sporazumom mejo prestavili, vendar se to ni zgodilo. Zato se nekaj krajanov odloči, da realizirajo simbolno dejanje. Kljub zapletom, ki jih prinaša njihovo (namerno in nenamerno) nenehno prehajanje meje, se odločijo prirediti osmico na turistični kmetiji, ki jo je meja izolirala v otoček med obema državama.
Vzporedno dogajanje spremlja življenje kraja Miren pri Novi Gorici, ki je bil v času SFRJ del zelo zastražene in neživljenjske meje z Italijo. Ta je med drugim dobesedno čez trupla presekala vaško pokopališče, Miren pa je postal najbolj pogosta točka za mejne prebege. Kljub odprtosti današnje meje na te čase spominja mnogo fizičnih sledi, še več pa tistih človeških. Pripoved spremljajo različni pričevalci, ki s svojimi anekdotami opišejo pogosto nesmiselnost in nečloveškost birokratskih odločitev.
Film je zgodba tako o minljivosti, kot tudi banalnosti meje. Meja obmejnim Slovencem ne povzroča krize narodne identitete ali odpora do sosedov druge narodnosti. Povzroča zgolj kopico nevšečnosti in birokratskih težav, ki bi bile enostavno rešljive ob večji politični volji. S širše slike te težave lahko delujejo nepomembne. Tako je tudi leta 1947 v Parizu izgledalo nepomembno in neopazno, da postavljena meja poteka čez pokopališče. Ampak če obiščemo Miren in Brezovico, izmenjamo nekaj besed s prebivalci in se postavimo v njihovo kožo, lahko začutimo, da imajo tudi takšne odločitve svojo težo.

Pomurski pridelovalci zelenjave se soočajo s težavami po epidemiji s corona virusom, saj je prodaja zelenjave drastično padla. Oljkarji uvajajo nov protokol namakanja, ki bo v teh sušnih časih še kako dobrodošel. V zadnjih treh mesecih se vse evropske mlekarne soočajo s presežki mleka. Slovenski mlekarji in trgovci so se v tem mesecu povezali in organizirali promocijsko akcijo, ki so jo poimenovali Slovensko mleko nas povezuje. Letošnji Teden gozdov nas je ponovno opomnil na pomen gozda in posameznih dreves, gozdarji so opozorili tudi na nevarnost širjenja podlubnikov.

Na lepše - osrednja turistična oddaja, ki nas spomni na to, kako velika je Slovenija in koliko razlogov za odhod na lepše imamo samo par korakov stran od domačega praga. Za vas tedensko iščemo aktualne novosti, skrite destinacije in neznane produkte. Popoln pregled vsega, kar želite vedeti o domačem turizmu. Za vse, ki turizem živite in delate. Ker iskreno verjamemo, da smo turizem ljudje.
V duhu kampanje Zdaj je čas. Moja Slovenija vas vabimo, da spoznate edino turistično kmetijo na Cerkljanskem z znakom Slovenia Green. Odkrivali smo najmočnejšo energijsko točko v Sloveniji, cerkev Svetega Ivana, ki okoli sebe skriva dragocene zgodbe prve vojne in je na poti do arheološkega najdišča Divje babe, kjer je bila najdena najstarejša piščal na svetu. Glede na to, da je Slovenija na pragu Evropske gastronomske regije za leto 2021 pa na Cerkljanskem nismo spregledali – samo tej pokrajini lastne kulinarike – kot je na primer šebreljski želodec in pa smokavc.
Odpravili smo se tudi po sledeh pohodniške uspešnice Julijana Trail. Krožna daljinska pot omogoča obhod gorovja Julijske Alpe po urbanih dolinah in samotnih planotah, čez prelaze, po skritih stezicah redko poseljenih krajev, skozi večje turistične centre na obrobju gorovja, ob rekah Soče, Save, Bače, Tolminke in v manjšem delu po italijanskem, obmejnem, manj poseljenemu delu. Na večini etap lahko opazujemo najvišjo slovensko goro Triglav z vseh strani.

Leta 2018 je svetovno prvenstvo v kolesarstvu gostil Innsbruck. Peter Sagan, ki je pred tem naslov svetovnega prvaka osvojil trikrat zapored, je tokrat zmago moral prepustiti drugemu. Pred dirko je bil kandidat za visoka mesta tudi Primož Roglič.

Slovenski kajakaši in kanuisti na divjih vodah so tudi lani na evropskem prvenstvu v Pauju v Franciji ostali zvesti tradiciji. Domov so prinesli lepo število odličij in poskrbeli, da je bila Slovenija tretja najuspešnejša država udeleženka tekmovanja.

Akademski kipar in oblikovalec Ciril Cesar izhaja iz ene najpomembnejših podobarskih družin na Slovenskem.

Že okoli leta 1850 je njegov ded Andrej v Mozirju ustvaril veliko kiparsko delavnico v Mozirju, ki jo je nasledil in v veliki meri razvil Cirilov oče Ivan, na Dunaju izšolani kipar. Ob sodelovanju vse Cesarjeve rodbine in z mnogimi pomočniki so v mozirski delavnici izdelovali kipe, oltarje in drugo opremo za cerkve, njihove stvaritve pa najdemo v neštetih savinjskih, štajerskih in koroških cerkvah. Ciril Cesar je odšel na šolanje na Umetnoobrtno šolo v Ljubljani. Leta 1942 je bil mobiliziran v nemško vojsko. Ker ni prenesel streljanja, so ga že leto kasneje iz nemške vojske odpustili. Med letoma 1943 in 1944 obiskoval Šolo za umetno obrt v Gradcu. V počitnicah je pred Nemci pobegnil v partizane in ustvarjalno deloval v partizanski tiskarni na Mozirski gori.
Po vojni je bil sprejet na Akademijo likovnih umetnosti v Ljubljani. V umetniški izpovedi in slogovnih usmeritvah je močno prehiteval čas. Njegova izjemno sodobna in psihološko izpovedna skulptura »Zločin« je tako zrevoltirala vodstvo akademije, da so jo brez pojasnila avtorju umaknili z akademijske razstave. Čez dve leti je Ciril Cesar zaključil še specialistični študij kiparstva ter se preselil v Celje, kjer je tudi poučeval na učiteljišču. Začel je ustvarjati spomenike narodnoosvobodilnemu boju, kipe talcev za savinjska mesta.
Po izdelavi mnogih spomenikov se je leta 1962 Ciril Cesar preusmeril v industrijsko oblikovanje, uspeh pa je zabeležil že s svojo prvo stvaritvijo, kuhinjsko tehtnico. Po kariernih korakih v tujini se je na povabilo iz velenjske tovarne Gorenje vrnil domov in postal glavni oblikovalec ateljeja Gorenja. V kiparstvu pa je nastopilo novo obdobje ustvarjanja skulptur iz steklenih lamel.
Film CIRIL CESAR: POT K SVETLOBI so leta 2014 ustvarili Renske Svetlin, Živa Rogelj, Črt Čadež, Samo Podobnik in režiser Primož Meško v produkciji Grand d.o.o.

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Napisale pa so nas tudi revije - je bilo naključje ali predestinacija, da je bila prav 57. številka Nove revije usodna za Slovenstvo?
Leta 1987 je bil zgodovinski trenutek zrel: Ronald Reagan v Berlinu pozove Mihaila Gorbačova, naj “zruši ta zid”, skupina intelektualcev okoli Nove revije pa se odloči zastaviti Prispevke za slovenski nacionalni program. Jugoslavija, katere del je bila tedaj tudi Slovenija, se je pogrezala v gospodarsko agonijo, v južnih republikah so vse bolj krepile zahteve po unitarizaciji in centralizaciji, in zato so se napredni slovenski intelektualci zavzeli za spoštovanje pravice do samoodločbe in do konstituiranja državnosti, njihova razmišljanja pa so ponudila programske smernice slovenske osamosvojitve. Kako so s tem za vedno spremenili način razumevanja vloge intelektualcev v družbi, nam je povedal pesnik in esejist Niko Grafenauer, tedanji glavni urednik Nove revije. S 57. številko pa ni prvič, da se Slovenci soočimo s številko 57 (in s književnimi revijami s pridahom disidentstva nasploh), saj je pred tem izhajala revija z imenom 57, o kateri je spregovoril pesnik Veno Taufer. Radi pa smo imeli tudi cigarete znamke Filter 57, pri čemer se sprašujemo, ali so imele tudi te narodnobudniško sporočilo?

Zadnja magazinska oddaja evropske lige pred poletjem bo zgodovinsko obarvana. Med drugim se bomo spomnili serijskih uspehov klubov iz posameznih držav v prejšnjem stoletju: angleških in nemških v 70. in 80. ter italijanskih v poznih 80. in 90. letih. Drugi del bo namenjen začetku tega tisočletja, tretji pa od preimenovanja v evropsko ligo 2009. Iz tega obdobja sta zanimivi predvsem zgodbi Atletica iz Madrida in Seville.

Holly Morris v tej oddaji raziskuje vode, ki so oblikovale Severno Ameriko, Velika jezera. So največji zbiralnik sladke vode na svetu in ena najprometnejših vodnih poti. Že stoletja so pomembna trgovska žila. Velika jezera so oblikovala zgodovino in gospodarstvo Severne Amerike in sveta.

Koprodukcijska biografska nadaljevanka v dveh delih prikazuje življenje in delo Bertolta Brechta (1898–1956), ki velja za enega najpomembnejših nemških dramatikov in teoretikov gledališča 20. stoletja. Bil je tudi pesnik, režiser, igralec, aktivist in pacifist. Prihajal je iz premožne družine, a se je že v mladosti oddaljil od svojega stanu. V spominih je zapisal, da je zapustil svoj razred in se pridružil malim ljudem. Razvil je teorijo o epskem gledališču, novi vrsti gledališča, ki predstavlja zanikanje meščanskega gledališča 19. in 20. stoletja.
Njegova najbolj znana dela so Opera za tri groše, Mati korajža in njeni otroci, Dobri človek iz Sečuana, Kavkaški krog s kredo, Gospod Puntila in njegov hlapec Matti.

1. del
V prvem delu nadaljevanke o Bertoltu Brechtu spremljamo nemškega pesnika in dramatika od gimnazijskih let v Augsburgu do let pred drugo svetovno vojno in bega pred nacisti. Brecht se predaja čutnemu v mladostni zvezi s Paulo Banholzer in pozneje z operno pevko Marianne Zoff. Ta postane njegova prva žena, življenjsko družico pa pesnik najde v avstrijski igralki Helene Weigel. Mladostno zanesenjaštvo se prizemlji ob kruti stvarnosti prve svetovne vojne, Brechta pa vse bolj navdušuje tudi socializem, ki ga od dekadentnega Baala, preko neslutenega uspeha Opere za tri groše vodi do predelave romana Maksima Gorkega Mati.


scenarij in režija: Heinrich Breloer
v glavnih vlogah: Burkhard Klaußner, Adele Neuhauser, Tom Schilling, Trine Dyrholm, Laura de Boer, Ernst Stötzner, Havelka Vojtech

V današnjem koncertu doma, koncertu za neomejeno število publike popoldan v živo na Valu 202 in zvečer v posnetku na TV SLO2 rock zasedba Lumberjack, katerih mladostna energija in skladbe s spevnimi refreni so marsikomu že zlezli pod kožo. Nedavno ste njihovo skladbo Krik svobode lahko ujeli na Valu 202 kot popevko tedna, še letos pa fantje obljubljajo tudi novo ploščo.

Voditeljica Anja Hlača Ferjančič.

BBC-jeva dokumentarna serija razkriva ozadje nastanka Savdske Arabije in neizmerno bogastvo, ki je vladarju omogočalo neomejeno oblast doma in nedotakljivost v mednarodnem prostoru. Spor z Iranom je medtem zanetil pravo krizno žarišče. Zdaj se prestolonaslednik princ Mohamed bin Salman zavzema za preobrazbo države: prehod k zmernemu islamu, izkoreninjenje korupcije in družbene reforme.

Savdov dvor je v sklopu boja proti korupciji sprožil policijsko akcijo, kakršne v kraljevini še ni bilo. Varnostne sile so prijele več sto najbogatejših Savdijcev in jih pridržale v razkošnem hotelu. Drugi del dokumentarne serije pripoveduje o čistki na Savdovem dvoru, ki je razkrila skrivni svet korupcije in podkupnin, v katere so vpletene tudi tuje vlade in nekatera vodilna svetovna podjetja.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Infokanal je namenjen sledenju novic iz sveta gospodarstva, politike, športa, kulture, zabave, turizma, medicine, znanosti in podobnih tematikah, ki pomembno vplivajo na razvoj in analizo javnega obveščanja. Poleg najbolj svežih novic s spletne strani www.rtvslo.si pa lahko spremljate videospote slovenski in tujih glasbenih izvajalcev. Infokanal ne pozabi niti na najbolj svežo vremensko napoved in obvestila o stanju na slovenskih cestah