Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

Iva Kersnik, poročena Skušek, je bila rojena leta 1925 na gradu Brdo pri Lukovici. Njen oče je bil lastnik gradu, ki ga je podedoval po svojem očetu, Ivinem starem očetu, pisatelju, notarju in politiku Janku Kersniku. Iva je bila predzadnja od Kersnikovih otrok in šestnajst let ji je bilo, ko so narodno zavednega graščaka Antona Kersnika in vso njegovo družino Nemci izselili v Srbijo. Ko so se Kersniki leta 1945 vrnili domov, dva od sinov in najstarejša hči kot partizani, jih je na Brdu pričakal požgan in izropan dom, saj so leta 1943 partizani grad požgali. Po vojni pogorelih lesenih ostrešij gradu niso dovolili obnoviti in tako se je v desetletjih, ki so sledila, velika renesančna grajska zgradba počasi sesula vase. Tudi prva leta po vojni so bila vse prej kot lahka.

*****

Lansko leto smo na osvežitvenih vožnjah za starejše opazili nekatere napake voznikov v zrelih letih. Le-te se lahko odpravi tudi z elektronskimi asistenčnimi sistemi v modernih avtomobilih. Izbrali smo torej šest avtomobilov s takimi sistemi in se s seniorji odpeljali, ne na osvežitveno, temveč na seznanitveno vožnjo.

Ivan Regen je bil znanstvenik, ki je preučeval zvočno komunikacijo žuželk, biolog in pionir sodobne bioakustike.

Danes širšemu občinstvu malo znani Ivan Regen (1868–1947), je bil človek, ki je preučeval murnove samičke, ki je znal govoriti z žuželkami in načrtovati fonografske naprave. Rojen je bil v Lajšah pri Gorenji vasi leta 1868, študiral in doktoriral je na Dunaju, kjer je tudi večinoma živel in preučeval zvočno komunikacijo žuželk. Leta 1935 je bil izvoljen za častnega člana Prirodoslovnega društva Slovenije, leta 1940 pa za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Njegov največji projekt je bil geobiološki laboratorij, velik terarij oziroma insektarij,v katerem je preučeval fonotaksijo – usmerjeno premikanje žuželk proti viru zvoka.
Dokazal je,da žuželke slišijo s posebnim organom na prvem paru nog.
Dokumentarni portret Ivana Regna odstira delo velikega, slabo znanega slovenskega znanstvenika, hkrati pa osvetljuje pomen zvoka okoli nas tudi za tiste namene, na katere v našem vsakdanu niti ne pomislimo. Mnogokrat smo potopljeni v zvok, ki ga ne poslušamo, ker se ga ne zavedamo in ga zato tudi ne slišimo. Ti zvoki pa so lahko konstitutivni element glasbene umetnosti. Delo, ki ga je Ivan Regen začel ob koncu 19. tega stoletja, je našlo svoje mesto tudi v umetnosti – v bioakustični glasbi. Prav zato se film poetično konča z besedami: “Če ne bi bilo Ivana Regna, človeka, ki je govoril z žuželkami, in znanstvenikov moderne dobe, tudi bioakustične glasbe verjetno ne bi bilo. Hvala znanosti, da je nahranila umetnost!”
Scenarij Boštjan Perovšek in Boštjan Vrhovec, režija Boštjan Vrhovec.

*****

Sergej Mašera je bil poročnik bojne ladje, strokovnjak za ladijske topove in narodni heroj, leta 1941 je umrl na bojni ladji v Boki Kotorski.

Sergej Mašera (1912–1941) se je leta 1929, ko je v Ljubljani maturiral, vpisal na Vojno pomorsko akademijo v Dubrovniku. Akademijo je končal leta 1932 kot eden izmed najboljših kadetov. Ker ga je privlačilo topništvo, se je v Boki Kotorski izpopolnjeval na tem področju, v Zemunu, kjer je kasneje služboval, pa je želel opraviti izpit tudi za višji čin poročnika bojne ladje. Kot strokovnjak za ladijske topove je na Švedskem sodeloval v komisiji za prevzem oborožitve za rušilec Beograd, na katerega je bil dodeljen po njegovem uradnem sprejemu v floto Kraljevine Jugoslavije. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot topniški častnik premeščen na rušilec Zagreb, na katerem je dočakal začetek aprilske vojne. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske so rušilec razstrelili, da ne bi prišel v roke italijanski vojni mornarici. Oba častnika – Sergej Mašera in Milan Spasić – sta edina ostala na ladji in se skupaj z njo potopila. V začetku sedemdesetih let sta bila razglašena za narodna heroja.

Leta 2006 nas je zapustila pevka Majda Sepe. V spomin na legendo slovenske zabavne glasbe smo v ljubljanskih Križankah pripravili koncert, na katerem so nastopili Big Band RTV Slovenija okrepljen z godali orkestra Simfonika z Vrhnike in solisti Elda Viler, Nuša Derenda, Alenka Godec, Darja Švajger, Vita Mavrič, Irena Vrčkovnik, Oto Pestner, Lado Leskovar, Anžej Dežan in Nino Robič. Skozi koncert poln emocij in spominov na to veliko pevko sta nas popeljala Bernarda Žarn in Jure Longyka.

Muzikal, postavljen v mračne čase frankistične Španije

Piše se leto 1973. Maria se po propadli ljubezenski zvezi zaposli kot stevardesa na letališču in sanjari o plesni karieri. Med vračanjem izgubljene prtljage mladeniču, ki ga je srečala na letališču, zaide na špansko televizijo, kjer jo opazi koreograf in jo zaposli kot eno od plesalk v slavni plesni skupini. Zbliža se tudi s Pablom, lastnikom izgubljene prtljage, ki dela na televiziji. Toda Maria mora na poti do uspeha premagati številne ovire, med drugim strogo cenzuro, ki je bila v času Francove diktature prisotna v Španiji.

Španski muzikal ob boku ljubezenske zgodbe in lahkotnih glasbeno-plesnih točk tematizira politično zgodovino Španije, diktaturo, cenzuro, politične pritiske in urbano kulturo, ki išče načine, kako bi se v diktaturi uveljavila.

Izvirni naslov: EXPLOTA EXPLOTA / Španski film, 2020 / Režija: Nacho Álvarez / Scenarij: Eduardo Navarro, David Esteban Cubero, Nacho Álvarez / Igrajo: Ingrid García Jonsson, Verónica Echegui, Fernando Guallar

26. aprila 1986 je svet zaznamovala jedrska katastrofa v Černobilu. Koprodukcijski dokumentarec z arhivskimi posnetki obuja spomin na sprva živahno mesto Pripjat in na opustošenje ob nezaslišani nesreči ter razkriva, kako postapokaliptična pokrajina ob dovoljenih organiziranih skupinah turistov zdaj privablja tudi prepovedane obiske raznih avanturistov, ljubiteljev ekstremnih športov, celo umetnikov.

STALKING CHERNOBYL: EXPLORATION AFTER APOCALYPSE / Ukrajina, ZDA, Bolgarija, Slovaška / 2020 / Režija: Iara Lee

Nadaljujemo s ciklom, v katerem predvajamo vrhunce s preteklih izdaj Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, Liffa. V oddaji smo se pogovarjali s kritičarko in urednico Teso Drev Juh o filmu francoskega režiserja Francoisja Ozona, Vse je bilo v redu, ki obravnava pomembno in hkrati kontroverzno tematiko - področje samomora s pomočjo.

François Ozon v ospredje filma postavi najtežjo prošnjo, ki jo lahko oče izrazi svoji hčerki: naj mu pomaga umreti.

Emmanuelin oče André pri petinosemdesetih letih doživi kap, po kateri ostane paraliziran po desni strani telesa. Ko se v bolnišnici spopada z invalidnostjo, svojo hčerko prosi, naj mu pomaga končati življenje. Emmanuele je venomer imela zapleten odnos s svojim očetom, kar je pustilo posledice na njeni osebnosti. A ker gre vendarle za njenega roditelja, ki ga ima še vedno rada, začne raziskovati razpoložljive možnosti. Evtanazija je v Franciji prepovedana, zato se obrne na organizacijo Pravica do dostojne smrti. André zadnje življenjsko obdobje tako preživi med poslednjimi sladkimi trenutki drobnih užitkov in upanjem na konec trpljenja.

Originalni naslov: TOUT S'EST BIEN PASSÉ
Leto produkcije: 2021
Država: Francija, Belgija
Žanr: drama
Režija: François Ozon
Scenarij: François Ozon in Philippe Piazzo po romanu Emmanuèle Bernheim
Igrajo: Andre Dussollier, Charlotte Rampling, Geraldine Pailhas, Sophie Marceau

33/45 je tedenska glasbena oddaja o ustvarjalcih različnih glasbenih zvrsti, kreativnih procesih in zaodrju. Oddaja bo sledila dogodkom na sceni, jih napovedovala in gostila glasbenike. Predstavljen bo tudi spot tedna, ki ga bodo gledalci izbrali na spletu. Vsako soboto zvečer na 2. programu TV Slovenija. Voditeljica: Leila Aleksandra Jelić.
V tokratni oddaji: Jure Pukl, Plateau, Hauptman, Ice on Fire, Nada Vodušek in Šourock 2023.

Kot vedno, kadar se Izštekani odpravijo iz varnega zavetja radijskega studia pred občinstvo, se bodo poigravali s številkami. K praznovanju so povabili petnajst vokalnih solistov, duetov ali predstavnikov vidnih glasbenih zasedb. Med njimi so taki, ki so se prvič izštekali že pred tremi desetletji, pa tisti, brez katerih si takega praznovanja ni moč zamisliti, in tudi taki, ki v Izštekanih sploh še niso nastopili.
Vsak bo izvedel dve skladbi. Formula je torej jasna: 15 x 2 = 30. Kako narediti izračun in koliko je še neznank, pa ostaja dobro varovana skrivnost. Rezultat bo vsekakor nadvse izštekan! Več kot petnajstčlanska glasbena zasedba Smrdel Brothers Collective se bo zbrala posebej za to priložnost. Peljala nas bo od pretanjenih, minimalističnih izštekanih trenutkov do veličastnih eksplozij, manjkala ne bodo tudi godala, trobila, pihala. Zasedbo vodi basist Peter Smrdel, za zahtevnejše aranžmaje pa bo poskrbel skladatelj Leon Firšt.
V drugem delu koncerta nastopajo: Klemen Klemen, Urša Mihevc (Fed Horses), Gregor Strasbergar (MRFY), Hamo, Severa in Gal Gjurin, Borut Marolt (Niet) in… In skrivni gost.
Gostitelj večera je glasbeni urednik Jure Longyka in Val 202.