Konec novembra so se na različnih lokacijah po Sloveniji mlada inovativna podjetja pomerila na t. i. startup vikendu, najboljši dve pa sta se uvrstili na svetovno tekmovanje najbolj inovativnih podjetij. Ekipa deTENS-a pa se je na koncu uvrstila v finalni del, med 15 najboljših ekip.

S čim je prepričala ekipa DeTENS-a?
DeTENS je aplikacija za elektrostimulacijo mišic prek pametnih telefonov. Aplikacija je neke vrste virtualni fizioterapevt na domu, saj naprava omogoča nevromišično električno stimulacijo (EMS) in transkutano električno stimulacijo živcev (TENS).

TENS oz. natančneje Transkutana Elektro Nevro Stimulacija velja za eno izmed najpopularnejših metod, ki se uporabljajo za odpravo in blažitev akutne in kronične bolečine. Aparat TENS prek elektrod, ki se pritrdijo neposredno na boleče mesto ali pa na najbližji živec, oddaja električne impulze različnih oblik in frekvenc.

Električni tok prekine prenos bolečinskega signala z mesta bolečine v možgane in stimulira izločanje snovi, ki zavirajo bolečino.

Elektro-mišična stimulacija EMS pa se uporablja za povečevanje moči posameznih mišic, zlasti pri športnikih ali bolnikih z oslabljenimi mišicami. Elektroimpulzi delujejo na mišico tako, da posnemajo naravno krčenje, ki se sicer doseže s fizično dejavnostjo.

Medicinske naprave za domačo rabo so zanimive
Do ideje o TENS/EMS-napravi, ki se upravlja s pomočjo aplikacije pametnega telefona, je prišel študent elektrotehnike Gregor Treska.

"V preteklosti sem imel kar nekaj idej, vendar ko sem začel raziskovati, sem večkrat ugotovil, da trg tega ne potrebuje ali pa so zadeve že dejansko na trgu. Pri tem pa sem spoznal, da obstaja veliko povpraševanje po izdelkih za domačo zdravstveno nego, pa tudi po napravah, ki se upravljajo s pomočjo pametnih telefonov," se spominja idejni vodja projekt deTENS.

"Sprva sem razmišljal o pH metru, s katerim bi meril zakisanost telesa, sledila je naprava za merjenje pritiska prek pametnih telefonov, vendar so te že obstajale. Nato pa sem dobil idejo o povezavi pametnih telefonov z elektrostimulatorjem in ugotovil, da tovrstnih naprav še ni na trgu," dodaja.

Naprava deTENS bo sestavljena iz modula, ki se bo upravljal brezžično (prek bluetootha) s pomočjo aplikacije, naložene na pametnem telefonu. Na modul bodo priklopljene elektrode, s pomočjo katerih se bo izvajala elektrostimulacija na poljubnih delih telesa.

S prototipom na Rektorjevo tekmovanje
Zadeva je še precej v povojih, saj je prototip trenutno v izdelavi. Zdaj navezujejo stike s slovenskimi strokovnjaki, da bi jim posredovali svoje znanje in izkušnje.

"Na področju elektrostimulacije je bilo v Sloveniji v preteklosti kar nekaj razvoja, npr. na Institutu Jožef Stefan, v Soči ..., vendar so se programi počasi opustili. Zdaj iščemo strokovnjake, ki so se s tem ukvarjali v preteklosti," pravi Treska.

Svoj prototip, s katerim se pospešeno ukvarjajo, nameravajo zdaj predstaviti na tekmovanju za letošnjo rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani, katere namen je podpora inovacijam in inovativnim podjetniškim idejam.

Dobre naprave, dobra cena
Elektrostimulatorji, ki se uporabljajo tako v športu kot medicini, niso ravno poceni naprave, še posebej ne tiste najbolj prestižnega švicarskega proizvajalca Compex, katerih vrednost presega tudi 1.000 evrov. Na drugi strani pa je na tržišču precej cenenih daljnovzhodnih napravic za nekaj deset evrov, ki pa večinoma ne izpolnjujejo želje kupcev.

DeTENS-ove naprave naj bi bile, ko bodo na trgu, na voljo za nekje od 100 do 200 evrov, pri svojih izdelkih pa nameravajo iti korak dlje od konkurence in ponuditi boljšo uporabniško izkušnjo, denimo, da bo naprava uporabniku sama razložila, kam je najbolje namestiti elektrode.

Ekipa deTENS-a ob tem ocenjuje, da bi bilo za začetek množične proizvodnje treba zbrati približno tisoč prednaročil za napravo, kar pomeni kar dolgo pot do uspeha.

Do sredstev prek množičnega financiranja
Potrebna sredstva bodo skušali pridobiti prek t. i. crowdfounding platforme Indiegogo. V javnosti bolj znana platforma tovrstnega množičnega financiranja Kickstarter, na kateri je svoja sredstva zbiralo kar nekaj mladih slovenskih zagonskih podjetij, po Treskovih besedah ne dovoljuje financiranja produktov zdravstvenih produktov.

"Konec koncev je treba narediti tudi samopromocijo. Pri FlyKlyju smo izvedeli, da so le tretjino sredstev dobili prek Kickstarterja, dve tretjini pa na račun lastne promocije. Za svojo napravo smo dobili tudi nekaj prednaročil, za sodelovanje pa se zanimajo tudi nekateri investitorji," pravi Treska.

Prava slika glede zanimanja za napravo pa naj bi se sicer pokazala pri "crowdfundingu", kjer ne gre le za zbiranje prednaročil, temveč je to po njegovem mnenju svojevrstna raziskava, ki bo dala sliko, kdo so njihovi potencialni kupci in kaj si od naprave še želijo, npr. kakšne dodatne funkcije, ki jih bodo lahko še vključili v sam proizvod.

Proizvodnja v Sloveniji
Kljub domnevno visokim stroškom dela pa nameravajo svoj izdelek, vsaj za začetek, proizvajati v Sloveniji.

"Veliko smo se pogovarjali, ali bi ga proizvajali na Kitajskem ali kje drugje. Vendar tudi Daljni vzhod ni več tako poceni, kot je bil, in to bi se izplačalo le pri zelo veliki produkciji. V tem primeru bi morali imeti svojo kontrolo kakovosti tudi na Kitajskem. Prav tako bi morali paziti, da znanje ne bi "uhajalo", kar se tam pogosto dogaja. Zaradi tega bi zadeva hitro postala dražja. Po drugi strani pa lahko vse komponente naročimo iz Kitajske in zadevo sestavimo pri nas," opozarja Treska in dodaja, da naj bi veljalo, da imaš na trenutnem svetovnem trgu približno pol leta časa, da prodreš z izdelkom, potem pa ga tako ali tako začno kopirati. Tudi če bi ga patentirali.