Med nezdravstvene vsebine sodijo specializacije, pripravništva in financiranje terciarja. Že letos bodo na državni proračun prenesli 20 milijonov evrov teh stroškov, ki so lani znašali 102,2 milijona evrov.

Večje finančne posledice za državni proračun v znesku 45 milijonov evrov na leto so predvidene tudi z uveljavitvijo omejitev trajanja in višine pravice do nadomestila plače, ki bodo po predlogu zakona uveljavljene leta 2020.

Daljši bolniški dopust bo bremenil proračun
Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, gre pri tem za primere bolniške odsotnosti, ki trajajo nad eno leto. Predlog zakona namreč določa, da lahko začasna nezmožnost za delo in s tem denarno nadomestilo traja neprekinjeno največ 12 mesecev oz. s prekinitvami v dveh letih največ 18 mesecev.

Na ministrstvu še dodajajo, da je v primeru bolniške odsotnosti nad enim letom predvideno, da preide breme izplačila nadomestila z ZZZS-ja na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), kjer bi ta sredstva v obliki transferja nakazal proračun.

ZZZS več sredstev za zdravstvene storitve
S tem bo lahko ZZZS, tako ministrstvo, sproščena sredstva usmerjal v izvajanje zdravstvenih storitev. Poleg tega bo na račun poenotenja prispevne stopnje v zdravstveni blagajni, kar je tudi predvideno v predlogu zakona, na voljo 73,17 milijona evrov več sredstev.

Na ministrstvu nameravajo s predlogom zakona ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in namesto tega uvesti zdravstveno nadomestilo, ki bo znašalo od 20 do 75 evrov mesečno namesto zdajšnjih 28 evrov. Tako nameravajo zbrati toliko, kolikor se zdaj s prispevki dopolnilnega zavarovanja. Tako bo po njihovih izračunih zbranih 472 milijonov evrov.