Prva Slovenka, pri kateri so potrdili obolelost za virusom gripe H1N1, se zdravi v domači oskrbi in okreva, njeni bližnji pa ne kažejo znakov okužbe, sporočajo z Inštituta za varovanje zdravja.

Epidemiologinja z IVZ-ja Alenka Kraigher je pojasnila, da so od pojava nove gripe H1N1 v Sloveniji izvedli 29 preiskav, od tega je bila ena, kot je znano, pozitivna, v soboto pregledana vzorca pa sta se izkazala za negativna.

V izolaciji tisti, ki kažejo znake bolezni
Kot poudarjajo na IVZ-ju, okužbo širijo okuženi bolniki. Zato naj bi bili v izolaciji le tisti, ki že kažejo znake, značilne za okužbo z virusom. Za ljudi, ki teh znakov ne kažejo - ne za potnike, ki prihajajo s potovanj, ne za tiste, ki so v tesnem stiku z zbolelimi -, pa ni nobene potrebe, da bi ostajali doma oz. da bi se izogibali stikom z drugimi ljudmi. Zato je strah, da bi se okužbe nalezli od njih, po zagotovilih Kraigherjeve odveč.

Obvezni omejeni stiki
Zdravstveni delavci opozarjajo predvsem na ustrezno zaščito in primerno higieno, saj se tako najbolje zaščitimo pred okužbo.Pomembno je, da se ob sumu na bolezen omeji stike z ljudmi, saj se virus s človeka na človeka prenaša s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri kihanju, govorjenju in kašljanju. Če opazimo znake bolezni, o tem zdravnika obvestimo po telefonu, nikakor pa ne hodimo v ambulanto, saj se s tem poveča možnost širjenja okužbe. Omejitev stikov je sicer obvezna, priporočljiva oddaljenost od bolnika je en meter ali več, priporoča pa se tudi uporaba zaščitne maske.

Kihanje v robček ali rokav, ne v roke
Širjenje klic se najučinkoviteje prepreči tako, da si ob kihanju usta in nos pokrijemo z robčkom, če pa robčka nimamo, kihnemo v zgornji del rokava, ne v roke. Uporabljen robček nato vržemo v koš za smeti. Obvezno je tudi pranje rok z milom pod toplo vodo ali pa celo čiščenje z alkoholnim razkužilom.

Sicer pa so simptomi nove gripe H1N1 podobni znakom običajne sezonske gripe, torej mrazenje, povišana telesna temperatura, izčrpanost, bolečine v mišicah in kosteh, bolečine v žrelu in suh kašelj. Če okužba dejansko obstaja, priporočajo uporabo oseltamivira ali zanamivira, ki zavirata razmnoževanje virusa in tako skrajšata ter omilita potek bolezni, obenem pa preprečujeta zaplete. Zapleti večinoma nastanejo, če se razvije pljučnica, ki povzroči odpoved dihanja in smrt. Kot še dodajajo zdravstveni delavci, se mora zdravljenje začeti v 48 urah po pojavu simptomov.

Bolnik je kužen, dokler trajajo znaki okužbe, po navadi je to do sedem dni po začetku bolezni, pri otrocih do deset dni.

V desnem videoposnetku si lahko ogledate izjavo epidemiologinje Alenke Kraigher z IVZ-ja glede stanja obolele in ravnanju v primeru suma okužbe.