Še do nekaj let nazaj bi astronomi in astrofiziki ob omembi mogočega obstoja devetega planeta Osončja večinoma le zamahnili z roko. Toda nekdanja trhla hipoteza vse bolj postaja teorija, saj se zanjo polagoma kopiči vse več dokazov. Zdaj je za nov paket opazovanj, ki govorijo temu v prid, poskrbel ugledni institut Caltech (California Institute of Technology). Poudariti je treba, da niso našli devetega planeta Osončja, temveč posredne dokaze zanj, ki pa so tokrat po besedah več uglednih strokovnjakov s tega področja dokaj prepričljivi.

Nabiralo se je zadnji dve leti
Iskanje je pravi pogon dobilo leta 2014, ko sta Scott Sheppard in Chadwick Trujillo naznanila odkritje (takrat) najbolj oddaljenega znanega pritlikavega planeta 2012 VP₁₁₃ Biden. Objava v Nature je bila odmevna tudi zato, ker je bila orbita telesa nenavadno zamaknjena. Avtorja sta naračunala, da bi jo lahko pojasnil še neodkriti planet z maso desetih Zemelj.

Februarja lani je mednarodna ekipa znanstvenikov z univerz v Cambridgeu in Complutensu v Španiji iskanje nadaljevala. Analizirala je orbite trinajstih čezneptunskih teles (vključujoč prej omenjeni Biden). Tudi ta skupina je prišla do zaključka, da bi njihove nenavadne orbite lahko pojasnil eden ali celo dva neodkrita planeta z maso, večjo od Zemljine. Raziskavi (1 in 2) sta bili objavljeni v znanstveni publikaciji Monthly notices of the Royal Astronomical Society.

Hotela sta dokazati nasprotno
Te objave, še posebej prva omenjena, so pritegnile pozornost Konstantina Batygina in Mika Browna, so sporočili s Caltecha. Odločila sta se dokazati nasprotno. Leto in pol sta se ukvarjala z izračuni, ki bi raziskavo Shepparda in Trujilla spodkopali in možnost neodkritih planetov za vedno pospravili v predal. Zgodilo se je nasprotno, izidi pa so objavljeni v znanstveni publikaciji The Astronomical Journal.

"Sprva smo bili do te možnosti dokaj skeptični. Toda bolj kot je raziskava orbit napredovala, bolj kot smo analizirali implikacije za zunanji del Sončnega sistema, bolj smo postajali prepričani o nasprotnem. Prvič v zadnjih 150 letih imamo trdne dokaze, da je planetarni cenzus Sončnega sistema nepopoln," je izjavil Batygin.

20.000 zemeljskih let za eno leto
Edino smiselno pojasnilo podatkov, ki so jih pridobili z opazovanji, je ogromen, leden planet, daleč za orbito Plutona, ki z gravitacijo moti ostalo tamkajšnjo populacijo. Dala sta mu tudi začasni vzdevek: Planet devet. Imel naj bi maso desetih Zemelj, kar sovpada z izračuni v prvi raziskavi. Okoli Sonca naj bi krožil po izjemno podolgovati orbiti, ki naj bi ga ponesla do dvajsetkrat dlje od Sonca kot zadnji znani planet, Neptun. Za en obhod okoli Sonca, eno tamkajšnje leto, naj bi potreboval do 20.000 zemeljskih let. Soncu naj bi se najbolj približal pri 200 astronomskih enotah, torej 200 povprečnih razdaljah med Soncem in Zemljo. Za primerjavo: sonda Voyager 1 je trenutno 134 AU-jev od Sonca ali več kot 20 milijard kilometrov.
Masa še nesojenega nebesnega telesa znaša kar 5.000 mas Plutona, zato ni dvoma, da bi ob odkritju prejel oznako planet - in ne pritlikavi. Seveda pa ni znano, ali je svojo orbito očistil drugih teles, kar spada med pogoje Mednarodne astronomske unije (IAU) za tovrstno klasifikacijo. Velikost ga uvršča na peto mesto v Osončju, med Neptunom in Zemljo.

Veliko naključij
In kaj točno sta storila raziskovalca? Ugotovila sta, da šest najbolj oddaljenih analiziranih objektov z orbitami kaže v isto smer. "To je primerljivo s šestimi kazalci na uri, ki vsi potujejo z drugačno hitrostjo. In ko pogledaš na uro, so vsi točno na istem mestu," je ponazoril Brown. Možnost za to je ocenil na ena proti sto. Nadalje, orbite vseh šestih objektov so tudi enako zamaknjene od osnovne ravnine, "palačinke" Osončja. Vsi z orbitami kažejo za okoli 30 stopinj navzdol. Možnost, da bi to lahko bilo naključje, je Brown naračunal na 0,007 odstotka.

Prej omenjeni Sheppard je za Washington Post opozoril, da bo za dejansko potrditev potrebnih še veliko opazovanj. Za začetek - analiz precej več oddaljenih ledenih objektov. Populacija, na kateri so delali do zdaj, je namreč še vedno relativno majhna. Kljub temu pa je po novi Caltechovi objavi možnost za obstoj Planeta devet dvignil s 40 odstotkov na 60 odstotkov. Časopis navaja še nekaj planetarnih znanstvenikov, ki so kredibilnost objave označili z visoko.

Temni kotički Osončja
Zakaj pa tako velikega telesa še niso odkrili z vizualnimi opazovanji, če pa lahko človeštvo najde tisoče planet zunaj Osončja? Prvič zato, ker se moč svetlobe, ki jo oddaja Sonce, z oddaljenostjo vse hitreje zmanjšuje, tako zelo, da tudi velikih teles z zemeljskimi teleskopi enostavno ni mogoče najti - vsaj ne brez natančnega vedenja, kje dovolj časa iskati. Eksoplanetov pa načeloma ne najdejo neposredno, temveč ker periodično rahlo zatemnjujejo matične zvezde.

Ogromnih zagotovo ni
Raziskava ne nasprotuje opazovanju Nasinega satelita WISE. Ta je pred časom končal leta trajajoč pregled neba ter ugotovil, da na razdalji do 10.000 AU od Sonca ne obstaja noben od Saturna večji objekt ter noben od Jupitra večji objekt do 26.000 AU stran. Za manjše - velikosti Zemlje ali več Zemelj vključujoč Neptun - pa je še prostor.
Video: Dodatne izjave raziskovalcev (le v angleščini)