Tudi za medmrežje so bili to drugačni časi. Viralni video zloglasne "pobegle bradavičke" Janet Jackson se ni širil prek YouTuba, saj ga leta 2004 še ni bilo.

Prav tako ga ni bilo v redni "FW-seriji" zabavnih verižnih e-poštnih sporočil, ki jih dobimo od sodelavke. Večina takratnih poštnih predalov je štela od dve do štiri MB, zelo radodarni so se hvalili z desetimi megabajti in takšen video bi nemudoma zabasal predal.

Svet je tiste dni večinoma prek TV-zaslonov čakal na novice o pristanku Roverjev na Marsu ter o odkritju pritlikavega planeta Sedne.

Za iskanje spletnih novic o kolesnicah na rdečem planetu je marsikdo še vedno uporabljal Mat'kurjo, na takrat popularnih slovenskih spletnih forumih pa je odzvanjala javna debata, ali je gospodarska rast res vrednota.

Google pa ni omahoval. Rast je resno vzel. Ko je 1. aprila 2004 oznanil beta različico e-poštne storitve Gmail, je to marsikdo zatlačil med potegavščine.

Brisanje je postalo skoraj odveč
Skoraj neverjetno je bilo, da je praktično zastonj ponudil petstokrat večji poštni predal kot večina konkurence. Niso se šalili. "Nikoli več vam ne bo treba izbrisati e-sporočila," so obljubljali v kalifornijskem gigantu. In res. Pisec tega članka je svoj predal na Gmailu nejeverno registriral spomladi leta 2005 in dekado pozneje je napolnjena le tretjina. Nikoli nobene prave potrebe po brisanju, razen tistega, kar je bilo vsebinsko odveč.

Niso pa se držali napovedi, da bo shranjevalni prostor rastel v nedogled. Ustavil se je pri dandanašnjih 15 GB, dodaten reženj na disku pa je treba zakupiti.

Ekskluzivno prodajanje povabil
Do računa se takrat ni dalo priti drugače kot s povabilom, ki so bila količinsko omejena. Ekskluzivnost je le še prispevala k privlačnosti, zato so se povabila, ki so jih prijatelji lahko posredovali naprej, začela prodajati za precejšnje vsote denarja - do 200 dolarjev na enoto. Kdor jih ni uspešno prodal do leta 2007, ko se je Gmail odprl za celotno javnost, je lahko izgubil precej vložka.
V teh letih je Gmail koncept elektronske pošte spremenil še s številnimi drugimi inovacijami, katerim je konkurenca le počasi sledila in jih uvajala z zamikom.
Inovacije počasi kapljale h konkurenci
Google je najbolj znan po svojem iskalniku po svetovnem spletu. Iskanje je uvedel tudi po poštnem predalu in s tem skrajšal brskanje za ravno tistim e-sporočilom med stotinami drobnopisanih naslovov. Gklepet je začel nadomeščati namenske klepetalne programe, kot sta IRC in zdaj že skoraj preminuli MSN.

Problema e-slame (spam) danes skoraj ne opazimo več. Drugače je bilo leta 2002 za vsak naslov, ki je končal v skednjih e-slamarjev. Stotine neželenih prejemkov, tudi na dan. Gmail je s sistemom vnaprejšnjega skeniranja prihajajoče vsebine ter uporabnikov, ki so marljivo označevali e-slamo, kmalu večino kopic pospravil v poseben predal.

Povleči poslano nazaj
Marsikdo tega še danes ne ve. V Gmailu obstaja možnost, ki lahko prepreči marsikateri glavobol. Po kliku na gumb "pošlji" lahko uporabnik pošto povleče nazaj, za kar je odmerjenih 30 sekund. Ljubezensko pismo s kočljivimi fotografijami namesto partnerju v taščin predal? Še je čas. Funkcija se omogoči v zavihku nastavitev/laboratoriji.

Aplikacija Gmail je bila na voljo še prej, kot je bilo to kul*. Že leta 2005 so lahko uporabniki Googlovo pošto preverjali tudi na pametnih telefonih.
* Pametni telefoni so bili leta 2005 večinoma namenjeni zahtevnejšim poslovnim uporabnikom, iPhonova revolucija se je začela šele dve leti pozneje.

Microsoftovemu pisarniškemu programju Office se je Google postavil po robu z Docsi, integriranimi v Gmail. Excelove tabele so bile v okrnjeni obliki nenadoma dostopne kadar koli in kjer koli s povezavo na splet.
Inovacij je še veliko, zadnji veliki Googlov proces pa je vse temeljitejše poenotenje različnih Googlovih storitev pod eno streho. Google+ (manj uspešna konkurenca Facebooku), YouTube in podobno postajajo vse bolj povezani, podatke pa lahko podjetje vse lažje zapakira v enotne podatkovne profile, ki mu v končni fazi prinašajo dobiček pri oglaševalcih.

Prvi med spletnimi poštami
Model je očitno uspešen. Po podatkih analitične družbe Litmus Gmail zavzema največji tržni delež med spletnimi poštnimi servisi s 40 odstotki. Na drugem mestu je Microsoftov Outlook.com (23 %), šele tretji pa nekoč prvak Yahoo! (23 %).
Največ odprte pošte na Applih
Opisana lestvica vsebuje le spletne poštne servise prek brskalnikov. Ko dodamo namensko programje, se slika nekoliko spremeni. Februarja 2014 je bilo največ elektronske pošte odprte na Applovih mobilnih napravah. iPhone in iPad zasedata prvo in tretje mesto s skupno 37-odstotnim deležem. Drugi je Microsoftov program Outlook s 13 odstotki, Gmail pa je z desetino šele četrti, tik pred androidnimi sistemi.

Zasebnost v programskem mlinčku
Lani so Googlovi odvetniki na nekem sojenju povedali več, kot je podjetje bržkone želelo. Mediji so sprva povzeli zagovornika podjetja, da uporabniki Gmaila ne morejo "legitimno pričakovati nikakršne zasebnosti". No, pozneje se je izkazalo, da so se besede pravnika nanašale na neuporabnike Googlove pošte, ki pošljejo sporočilo na Gmailov naslov, je takrat poročal Time.

Novica je le ponovo razpihala že poležen prah glede dejstva, ki ga je večina uporabnikov ali pozabila ali se z njim nehala ukvarjati. Gmail je zastonj, ker sistematično prečesava vsebino poštnega predala, vsa pisma, vse slike, vse povezave. Zgledu vse bolj sledijo tudi drugi ponudniki in nič ne kaže, da se bo kaj obrnilo Še posebej, ko razprava seže na področje sodelovanja ameriških tehnoloških velikanov z NSA-jem.

Lastnik globoko kriptirane e-poštne storitve Lavabit je bil eden redkih, ki jo je raje zaprl, kot predal ključ do celotnega arhiva ameriškim varnostno-obveščevalnim službam. Ob tem je zapisal: "Izkušnja me je naučila: brez zakonodajnih sprememb ali izrazitega sodnega precedensa vsem _močno_ odsvetujem polaganje svojega zasebnega podatkovja v roke podjetja, ki je z ZDA fizično povezano."
Prisluškovanje zažira v dobičke
Google je s Facebookom in nekaterimi drugimi tehnološkimi giganti pisal predsedniku ZDA, naj izvede globoko reformo prisluškovalne in nadzorovalne ureditve. Afere NSA-ja so veliko uporabnikov odgnale k ponudnikom e-pošte s strežniki zunaj ZDA, a vse več razkritij kaže, da tudi druge razvite države na področju prisluškovanja in prestrezanja podatkov niso ravno nedolžne.

Mimogrede, pred kratkim je okroglega četrt stoletja praznoval svetovni splet. Gmail je torej, presenetljivo, prisoten že slabo polovico njegove zgodovine. Morda bo v naslednjem desetletju doživel konkurenco v obliki Megamaila, katerega stvaritelj, razvpiti Kim Dotcom, obljublja popolno tehnološko neprebojnost. Do takrat konkurenco lepo navaja lična tabela Wikipedie.