"Neil Armstrong, prvi človek, ki je stopil na Luno, je od tam poslal nepozabno sporočilo. Naslednji obiskovalec Lune pa bo morda poslal - elektronsko pošto. Ameriški spletni velikan Google namreč trenutno izbira moštvo, ki ga bo sponzoriral z 20 milijoni dolarjev in ki bo na Luno poslalo svojega "roverja". Gre za vozilo, ki bi predvidoma prevozilo okoli 500 metrov Luninega površja in na Zemljo poslalo fotografije, videe in podatke, vse to do konca leta 2012. Pri Googlu želijo, da bi bila vlada v projekt čim manj vpletena."

Tako je MMC leta 2008 naznanil skupni projekt Googla in fundacije XPRIZE.
Misija propadla
Zdaj, marca 2018, je postalo dokončno jasno, da denarja ne bo prejel nihče. Natečaj je odpovedan, so sporočili. Izkazalo se je namreč, da do zastavljenega roka nobeno izmed sodelujočih podjetij ne bo uspelo spraviti konja v dirko. Pet podjetij si je sicer zagotovilo prostor na raketah, kar je pomemben in zahteven dosežek ... toda nanje niso imela česa uporabnega naložiti.
"Po intenzivnih večmesečnih pogovorih z vsemi petimi finalisti smo ugotovili, da do 31. marca ne bo nikomur uspelo opraviti izstrelitve," je zapisal predstavnik iniciative XPRIZE. In v pojasnilo dodal: Gre za dobeseden 'strel proti Mesecu' [ang. fraza za izjemno visoko zastavljene cilje, op. a.], in čeprav smo do zdaj nekako pričakovali zmago nekoga, bo velika nagrada 30 milijonov dolarjev ostala nepodeljena. Med razlogi lahko najdemo težave z zbiranjem denarja, tehnične uganke in regulatorne izzive," so sporočili s fundacije XPRIZE.
Ključen namen je bil - po trditvah organizatorjev - spodbuditi razvoj zasebnega sektorja in mu pomagati, da sodeluje pri fizičnem raziskovanju Meseca.
Očitno bodo še dolgo na tem področju vladne agencije držav osamele (več informacij o tem spodaj). Ni pa izključeno, da bomo v prihodnjih letih videli poskus vsaj enega izmed sodelujočih v XPRIZU, da samostojno raziskuje Mesec.

Nekaj denarja so vseeno razdelili
Zmagovalec bi sicer dobil 20 milijonov dolarjev, drugouvrščeni pet milijonov, preostanek pa bi šel drugim ekipam, ki bi izpolnile določene naloge. Pravzaprav je dejansko šel. XPRIZE je podelil skupno šest milijonov evrov, med drugim podjetju Moon Express, ki je prvo dobilo dovoljenje ameriških oblasti za lunarno misijo.
Med opcijskimi nalogami so bile: prečenje več kot pet kilometrov, fotografiranje ostankov misij Apollo (kar je sprožilo razpravo o zaščiti arheoloških ostalin na Luni in nazadnje prineslo Nasine smernice o tem), potrditev navzočnosti vode, zagotovitev t. i. raznolikosti v ekipah ...
Nadaljevali bodo delo
Moon Express je kljub odpovedi našel pozitivne besede za celoten projekt. "Za nalogo, katere izpolnitev je odvisna od mnogoterih dejavnikov, je težko določiti skrajni rob izvedbe. Še toliko bolj, če jo položimo v roke zasebno financirani družbi. Kaj takega so do zdaj dosegle le tri supersile," so zapisali v sporočilu za javnost. "Morda ni tako presenetljivo, da je trajalo malo dlje." Googlu so čestitali za vztrajanje vse do leta 2018, kar je terjalo kar štiri podaljške skrajnega roka. Moon Express bo nadaljeval razvoj, saj namerava nekoč izkoriščati surovine s površja Meseca in pri tem ni edini.

Pri Googlu in XPRIZU so prepričani, da so še vedno dosegli veliko, začenši s spremembo v javnem mnenju. "Zaradi tekmovanja so se začele razprave in spremenila pričakovanja o tem, kdo lahko pristane na Mesecu. Danes veliko ljudi verjame, da to ni več v izključni domeni vladnih agencij, temveč v zmožnosti manjših ekip podjetnikov, inženirjev in inovatorjev z vsega sveta."

Na začetku je bilo prijavljenih več kot 30 ekip, na koncu jih je ostalo pet: omenjeni Moon Express (ZDA), SynergyMoon (mednarodno), Hakuto (Japonska), TeamIndus (Indija) in SpaceIL (Izrael). Tem je uspelo zakupiti prostor na raketah. Kje pa se je zapletlo? Nikomur ni uspelo izdelati roverja z izjemo Japoncev, pa še njihov izdelek je bil funkcionalno povezan z indijskim pristajalnikom.
Res pa je tudi, da je podvig skozi čas izgubil del privlačnosti. 20 milijonov prve nagrade namreč pokrije le manjši del stroškov projekta, poleg tega pa se je vrednost zneska skozi desetletje z inflacijo skrčila.

Dolge korenine
Tekmovanje je organizirala fundacija XPRIZE, Google pa je bil pokrovitelj konkretnega lunarnega projekta. X-Prizov je do zdaj bilo še veliko. Med bolj znane spada Ansari X-Prize, ki jo je za najboljši povsem zaseben tehnološki dosežek prejel SpaceShipOne, zdaj del Virgin Galactica Richarda Bransona. X-Prize ima svoje korenine na začetku prejšnjega stoletja.
Kmalu poskus Indijcev
Google X Prize je spadal v nabor najzanimivejših vesoljskih misij letos. Nič ne de, namesto njega bomo predvidoma konec marca lahko spremljali drugo lunarno misijo, indijski trodelni Čandrajan-2.
Kratka zgodovina
Fizično raziskovanje nebesnih teles ostaja v domeni držav. Kaj so te do zdaj postorile pri Mesecu? Prva je leta 1959 Sovjetska zveza poskusila s sondo Luna 1. Projekt je bil prvi uspeh z obletom na razdalji 6.000 kilometrov in je razkril, da Mesec nima magnetnega polja. Leta 1959 je na površje Meseca treščila Luna 2, prvi uspešen pristanek je sedem let pozneje opravila Luna 9.

Okoli Lune so se prvi peljali astronavti odprave Apollo 8 leta 1968, nanjo pa leto pozneje stopili člani Apolla 11.

Kot tretji narod so tja prispeli Japonci z orbiterjema Hiten (1990), sledil je SELENE (2007).

Šele četrta je na vrsto prišla Evropa z orbiterjem SMART-1.
V zadnjem času so najdejavnejši Kitajci in Indijci. Najštevilčnejša država na svetu se je proslavila z orbiterjema Čang'e-1 (2007) in Čang'e-2 (2010) ter pristajalnikom/roverjem Čang'e-3; Indija pa s Čandrajanom-1 (2008).

Prvi zasebnik okoli Lune po nesreči
Prva komercialna misija se je zgodila leta 2014. Takrat je Kitajska na polet okoli Lune in nazaj poslala kapsulo Čang'e-5-T1. Prostor na isti raketi je zakupilo nizozemsko podjetje LuxSpace. 14-kilogramski "sopotnik" je ostal pritrjen na zgornjo stopnjo rakete in jo spremljal vse do Lune in nazaj, kjer se je vrnil v atmosfero. Smisel milijon dolarjev vrednega projekta 4M je bil preizkusiti zmožnosti radioamaterjev pri sledenju objektom v vesolju. Tovor je celotno pot oddajal signale, LuxSpace pa je ciljno občinstvo pozvalo, naj se nanj osredinijo. Oblet Lune je izvedel po nesreči, saj bi se po prvotnem načrtu moral skupaj z zgornjo stopnjo ustaviti prej in krožiti okoli Zemlje.
"Dirkali" so že
Ljudje so se po Luni že večkrat dejansko peljali. Odprave Apollo 15, 16 in 17 so vse vključevale električen avtomobil, s katerim so astronavti premerili kilometre (zadnja fotografija v galeriji desno).

Video 1: MoonExpress predstavi načrte za naprej

Video 2: MoonExpressova oprema na testu

Video 3: Predstavitev roverja Hakuto. To podjetje je zbralo največ vlagateljskega kapitala (90 milijonov dolarjev).

Video 4: Hakuto v akciji

Video 5: Predstavitev projekta TeamIndus

Video 6: TeamIndus na testu opreme

Video 6: Test roverja SynergyMoon (zadnji video iz leta 2014). Za samo izdelavo roverja so bili zadolženi strokovnjaki iz Tuzle (BiH), poimenovan pa je Tesla. Zanimivost: na isti raketi so nameravali v vesolje poslati tudi bosanski burek. Ekipa SynergyMoon je sicer za ta namen razvijala tudi lastno raketo, poimenovano NEPTUNE 8.

Video 8: Test rakete za ekipo SynergyMoon. Neptune 8 bi sicer bil sestavljen iz več takšnih primerkov.

Video 9: Predstavitev projekta SpaceIL

Video 10: Načrt pristanka za SpaceIL. 500 metrov bi sonda premerila tako, da bi po dotiku s tlemi spet poletela in izvedla še drugi pristanek.