Opazovanje meduz v velikih akvarijih lahko učinkuje sproščujoče. Za podvodne fotografe so meduze zaradi svoje fotogeničnosti sanjski objekt. Večina ljudi pa nad vse pogostejšim pojavljanjem meduz v morju ni navdušena. Cvetenje meduz ne povzroča težav le kopalcem in turizmu, temveč tudi gospodarstvu. Meduze trgajo ribiške mreže, uničujejo ribogojnice in mašijo hladilne sisteme elektrarn. Kaj lahko storimo, če se bo cvetenje meduz še nadaljevalo in jih bo v morju čedalje več? Ena rešitev je omejiti njihov razmah. Druga pa je izkoristiti presežek meduz nam v prid.
Meduze preučuje piranska postaja
Kakšna je vloga meduz v našem morju? "Meduze, kot jih poznamo danes, so našli v kamninah, ki so starejše od 500 milijonov let. Tako vemo, da so evolucijsko zelo stare in so pomemben člen morskih ekosistemov, saj so hrana drugim organizmom. Hkrati nudijo zatočišča določenim drugim vrstam. [...] Potem ko meduze odmrejo, pomembno vplivajo na mikrobno združbo v vodnem stolpu in morskem dnu. Hkrati so vir hrane določenim nevretenčarjem, ki živijo na morskem dnu," je povedala Tjaša Kogovšek z Morske biološke postaje Piran (NIB).
Meduze se v našem morju pojavljajo čedalje pogosteje in tudi časovno čedalje daljše obdobje. Rednega monitoringa meduz nimamo, a Morska biološka postaja jih je tri leta raziskovala na področju Luke Koper. "Spremljali smo polipe. Kot veste, imajo meduze kompleksen življenjski cikel, v katerem se izmenjujeta polipna faza in meduze. Te so prosto plavajoča bitja, kot jih srečamo na morju. Del življenja pa preživijo pritrjene na podlago v obliki polipov. To so kot dva milimetra velike morske vetrnice. Kot zanimivost naj povem, da smo jih na eni ostrigi našli nekaj sto. Vsak polip ima potencial, da v vodni stolpec v določeni sezoni sprosti tudi do 20 malih meduzic. Če si naredimo malo matematike, na koncu ima samo en pomol potencial, da sprosti v določeni sezoni tudi nekaj milijard meduz. Seveda vse ne preživijo. Hkrati naj poudarim, da se to ne dogaja samo v Luki Koper, ampak povsod, kjer imamo umetne strukture v vodi, saj se ličinke meduz pritrdijo neposredno ali pa na obrast."

Zakaj jih je vse več
Eden izmed razlogov, da jih je vedno več, je v tem, da jim dajemo vedno več površin za pritrjevanje. Kaj pa drugi razlogi? "Deloma ne znamo pojasniti, ker ni specifičnih dolgoletnih monitoringov, ki bi to dokazali. Vse to, kar vemo, v bistvu predvidevamo. Predvidevamo pa slednje: eden izmed razlogov za večji porast meduz je povišana temperatura v zadnjih letih. Eden izmed razlogov je prihod invazivnih vrst prek balastnih voda. Eden pa je ta, kot smo že rekli: strukture, ki jih je človek naredil, na katere se meduze rade pritrjajo, in jih sicer ne bi bilo," je dejala Ana Rotter, tudi s piranske postaje.
Pa se razmnožujejo vse vrste meduz? "To je težko reči, ker njihova številčnost med leti niha zaradi njihovega življenjskega cikla, ki se med vrstami razlikuje. V vodni stolpec se ne sprostijo vse hkrati. Rednega spremljanja meduz nimamo, ampak iz naših opazovanj vidimo, da se v določeni sezoni v določenih letih množično pojavljajo. Predvsem smo ugotovili, da je od 80. let dalje teh številčno veliko več," je povedala Kogovškova.
Pri nas meduze trgajo mreže ribičem. Po svetu pa je pravzaprav škoda zaradi meduz veliko večja. "Tako je. Od severa do juga, od Švedske do Izraela, od Amerike do Filipinov so znani primeri, ko so meduze zamašile hladilne sisteme nuklearnih elektrarn in so ustavili celotno proizvodnjo za nekaj dni, da bi sisteme očistili. Tako da merimo dejansko gospodarsko škodo. Čistijo pa jih ročno, z vilam podobnimi pripomočki, in teh meduz ni malo. Nabere se jih za 50 tovornjakov. Preglavice delajo tudi tam, kjer jih na prvi pogled ne bi pričakovali, recimo na letalonosilkah. Na USS Ronald Reagan je ravno tako utrpela škodo, ker so ji zamašile hladilne sisteme," je pojasnila Rotterjeva.
Za hrano, gnojila, medicino ...
Za kaj vse bi jih lahko uporabili, je bržkone odvisno od njihove sestave. "Okvirno sestavo poznamo. Če pogledamo tri glavne organske komponente, so največ sestavljene iz beljakovin, nekoliko manj lipidov in zelo malo ogljikovih hidratov. Uporabne so v kozmetiki, medicini, kmetijstvu in tudi za prehrano ljudi ter živali." V Aziji so meduze že dolgo kulinarična specialiteta. Zdaj pa italijanski strokovnjaki pripravljajo kuharsko knjigo receptov jedi z meduzami, prilagojenimi okusu Evropejcev.
Lahko bi jih uporabili tudi kot hrano za ribe v ribogojnicah. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano ribogojnice predstavljajo 44 odstotkov celotnega ulova. Ribogojstvo je zaradi prelova danes zelo pomemben vir rib. "Običajno se ribe v ribogojnicah hrani s peleti, ki so sestavljeni iz ribje moke in ribjega olja. To pomeni, da lovimo ribe, da nahranimo ribe v ribogojnicah," je povedala Kogovškova.
Tudi meduze se prehranjujejo z ribami in ribjimi mladicami. Kako bi to lahko obrnili? "V trenutnem projektu v sodelovanju z ribogojnico fonda poskušamo ugotoviti, kako bi lahko pripravili oz. katere vrste so primerne za ta namen." Sol je težava. "Biomasa meduz je zelo slana. Ko jo posušimo, ostane veliko soli. In ko hranimo ribe, bi slednje potrebovale veliko energije, da izločajo sol, in te energije ne bi usmerjale v rast in razvoj. To je za ribogojnico zelo pomembno." "Kako pripraviti hrano iz meduz, trenutno še ne vemo. Projekt je šele v prvem letu, na veliko vprašanj je še potrebno odgovoriti. Če se srečamo čez dve leti, potem povem."
Sluz in mikroplastika
Sluzi iz meduz ni težko pridobiti. Težje jo je analizirati in ugotoviti, katera je najboljša. Meduze hranijo v posebnem akvariju valjaste oblike, v katerem s posebnim sistemom posnemajo gibanje morskih mas, ki meduzam omogočajo njihovo naravno gibanje. Obdane so s sluzjo, ki jih varuje pred zunanjimi vplivi. Poleg tega v stresnih razmerah, ki jih lahko sproži že sprememba vodnega toka, sluz aktivno izločajo skozi ustno odprtino. Sluz je nekakšen šibek vodni gel, ki ga v 90 odstotkih sestavlja voda, preostalo sol in ogljikoproteini.
V NIB-u temeljito analizirajo njeno sestavo. Eden od namenov tega početja je ugotoviti, kako dobro različne sluzi nase vežejo mikroplastiko. Izkaže se, da precej dobro, tudi na področju nanodelcev. Znanstveniki bi na tako lahko prišli do biofiltra, ki bi iz morij mikroplastiko pobiral.
Človeštvo vsako leto v oceane odvrže več kot 12 milijonov ton plastike, ki se ne razgradi, ampak le razdrobi na mikrodelce, ki ne onesnažujejo le morskega okolja, ampak škodujejo tudi morskim in obmorskim živalim.
Kako pa to, da meduze že zdaj same nase ne vežejo te mikroplastike? "Kot prvo zato, ker to izločanje sluzi ni omejeno, kot to mi poskušamo ustvariti v laboratoriju. Kot drugo ne izločajo v takšni količini, da bi bilo kakor koli opazno. Vse takšne poskuse je treba prenesti v laboratorijsko okolje," je pojasnila Rotterjeva.
In kako bi bili ti biofiltri videti v praksi? "Dobro vprašanje. Ključno je slednje: dokler so mikro in nanodelci še v vodi, plujejo v vodnem stolpcu, takrat je še čas, da nekaj naredimo. V trenutku, ko pridejo na morsko dno, je konec. Rešitev ni več, vsaj ne takšnih, ki bi absolutno spremenile morsko dno in njegovo delovanje. Kako bi bil tehnološko ta filter videti? To še razvijamo. Trenutno vemo to, da sluz deluje. "
"Mikrodelce bi lahko zajezili že takoj na izpustu čistilnih naprav, vendar ti izpusti niso največji ponor in vir delcev mikroplastike. Le-ta nastaja v oceanih. Zato rešitve, ki jih razvijamo v tem projektu, ne bodo dovolj. So pa ene prvih. Nove, nore ideje, in imamo že nove nore ideje za prihodnost. Ne želimo se ustaviti samo tukaj, ampak proizvajati filtre, ki bi jih lahko dali na morsko gladino. "
Še ena ideja, kako meduze izkoristiti sebi v prid, se je porodila nemškim raziskovalcem. Z meduzami želijo iz sušnih in neizprosnih okolij ustvariti obdelovalne površine. Iz meduz poskušajo ustvariti organska gnojila, ki bi koristila kmetijstvu na puščavski in polpuščavski zemlji. Z njimi bi obogatili prst in spodbudili rastline v rasti, da bi lažje kljubovale neugodnim razmeram. Po meduze za raziskavo so med drugim prišli tudi v Slovenijo v sodelovanju piransko postajo, kjer so jih dobili 120 kilogramov.

Če ste jih zamudili, so spodaj pripete tudi vse preostale junijske oddaje Ugriznimo znanost in Frekvenca X. Vabljeni k poslušanju! Vse so dostopne tudi v našem arhivu RTV 4D.

Ugriznimo znanost: Sluzaste rešitve (21. junij 2018)
Meduze so izredno prilagodljive živali. Starejše so od dinozavrov, preživele so vsa velika izumrtja in do danes so ostale skorajda nespremenjene. Uspevajo v vseh morjih, in ker so evolucijsko tako stare, so lahko prilagodljive. Zadnja leta smo priča izjemnemu porastu števila meduz. To pa ni problematično le za kopalce in turizem, ampak povzroča težave in škodo tudi ribogojstvu in ribolovu. Zakaj? In kaj lahko storimo, če se bo cvetenje meduz še nadaljevalo in jih bo v morju čedalje več? Jih lahko izkoristimo sebi v prid?

Ugriznimo znanost: Kako do svile? (14. junij 2018)
Svila je ena najbolj cenjenih tkanin na svetu. Za njeno proizvodnjo se po celem svetu goji na milijone sviloprejk. Za kilogram svile potrebujemo med 2.000 in 3.000 zapredkov te izjemno občutljive in požrešne gosenice, ki se hrani le z listi murve. Sviloprejke, ti beli nočni metulji, izhajajo iz Kitajske, kjer so svilo gojili že pred 5.000 leti in to približno 3.000 let skrbno skrivali pred tujci. Sviloprejke so v preteklosti kmetje in revni meščani gojili tudi v Sloveniji, ki je bila pred 200 leti ena vodilnih proizvajalk svile. Trgovali so z zapredki, iz katerih nastane svilna nit. Danes, po sedemdesetih letih zatona, svilogojstvo v Sloveniji v skupnem madžarsko–slovenskem projektu ponovno oživljamo. Pa je kakovost svile, ki jo pridelamo v Sloveniji, primerljiva s svetovno?