Kot piše britanski Wired, naj bi sistem, domnevno nared naslednje leto, vladam ali hekerjem onemogočil dostop do uporabnikove elektronske pošte. Za to so si sicer do zdaj najbolj prizadevali v odprtokodni skupnosti in tisti, ki so se glasno uprli vladnemu nadzoru in stopili v obrambo osebni zasebnosti.

Google in Microsoft sta se že zavezala k razvoju šifrirane elektronske pošte, kar je nedvomno prisililo manjše ponudnike, da tudi sami začnejo delovati v tej smeri. Kot piše Wired, Yahoo trdi, da ima 110 milijonov različnih uporabnikov elektronske pošte, Microsoft naj bi imel 400 milijonov uporabnikov Outlooka in Hotmaila, Google pa se hvali s 425 milijoni uporabnikov Gmaila.

Očitno je čas, da večja podjetja, kot sta Google in Yahoo, ponudita napredno tehnologijo za zaščito zasebnosti tistim, ki so izgubili zaupanje v pripravljenost teh podjetij, da ohranijo zasebno korespondenco res zasebno, piše britanski portal. Ugled tehnoloških podjetij je namreč imel veliko škodo zaradi razkritij Edwarda Snowdna, da so ta podjetja sodelovala z ameriško Agencijo za nacionalno varnost NSA v njenem vohunjenju.

A šifriranje bo verjetno le možnost v storitvah Googla in Yahooja, ne pa nekaj, kar bi prevevalo cel sistem. Delovalo naj bi kot vtičnik (ang. plug-in).

Kaj bo zaščiteno?
Pri tem pa je, opozarja Wired, pomembno, da podjetja svojim uporabnikom jasno povedo, kaj bo zaščiteno. Šifrirana naj bi bila tako le vsebina pošte, ne pa tudi podatki o tem, kdo pošto pošilja in sprejema. To pa so še vedno podatki, ki zanimajo vohunske službe, poudarja Wired.

Omogočanje storitve šifrirane elektronske pošte morda pomeni tudi, da Google, Microsoft in Yahoo ne bodo več mogli upoštevati vladnih zahtev za predajo vsebin pošte. To bo nedvomno povzročilo pravne zaplete, a ta podjetja se bodo pritiskom ameriške vlade morda uprla v upanju, da izboljšajo svoj ugled po Snowdnovih razkritjih, še piše Wired.