Prvostopenjsko sodbo, po kateri so bili predsednik SDS-a in nekdanji premier Janez Janša, brigadir Tone Krkovič in prokurist Rotisa Ivan Črnkovič junija lani obsojeni, je višje sodišče danes potrdilo, s čimer je sodba postala pravnomočna.

Vsi trije bodo morali zaradi kaznivih dejanj v postopku izbire in nakupa finskih osemkolesnikov v zapor - Janša za dve leti, Krkovič in Črnkovič pa za dva meseca manj. V treh mesecih bodo morali plačati tudi po 37.000 evrov denarne kazni in še sodne takse.

Politični odzivi na pravnomočnost sodbe so dokaj zadržani, SDS pa se Janši ne namerava odpovedati.

Kronološki potek zadeve Patria:

13. julij 2004: Državni zbor je sprejel splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV), ki je predvideval nakup 135 srednjih bojnih kolesnih vozil. Vozila naj bi predstavljala osnovno bojno sredstvo motoriziranih bataljonov.

20. avgust 2004: Direktorat za logistiko ministrstva za obrambo je z družbo Viator & Vektor podpisal pismo o nameri, v katerem ministrstvo ugotavlja, da je ta družba lahko ustrezen partner SV-ja pri izvajanju slovenskega oborožitvenega programa za lahka in srednja težka oklepna bojna vozila.

12. junij 2006: Ministrstvo za obrambo je na razpisu za dobavo pehotnih bojnih vozil (oklepnikov 8 x 8) za SV izbralo podjetje Rotis, ki zastopa finsko podjetje Patria. Čez pol leta so ministrstvo, Rotis in Patria podpisali pogodbo in sporazum o protidobavah in vključenosti slovenskega gospodarstva v projekt. Posel je bil vreden dobrih 278 milijonov evrov.

13. maj 2008: Finska policija je v okviru preiskave, ali je Patria podkupovala uradnike, da bi pridobila pogodbe s Slovenijo in Egiptom, priprla dve osebi.

2. september 2008: Finska televizija YLE je predvajala oddajo Resnica o Patrii, v kateri je objavila, da naj bi takratni predsednik slovenske vlade Janez Janša od Patrie prejel podkupnino. Janša je zaradi objave sprožil pravdni postopek, ki še vedno traja.

25. marec 2009: Policija je na več lokacijah po Sloveniji izvedla hišne preiskave. Nekaj dni pozneje so finska, avstrijska in slovenska policija podpisale tristranski sporazum, s katerim so ustanovile skupno komisijo, ki naj bi omogočila lažjo izmenjavo podatkov pri preiskovanju suma podkupovanja v zadevi Patria.

15. december 2009: Skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala je vložila obtožni predlog zoper nekdanjega obrambnega ministra Karla Erjavca in nekdanjega načelnika generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. Sodišče ju je pozneje oprostilo.

19. avgust 2010: Ljubljansko okrajno sodišče je potrdilo, da je prejelo obtožni predlog vrhovnega državnega tožilstva zoper več oseb v zadevi Patria. Šlo je za poslovneža Walterja Wolfa, nekdanjega prvega moža HSE-ja Jožeta Zagožna, brigadirja Toneta Krkoviča, direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča ter predsednika SDS-a in nekdanjega premierja Janeza Janšo.

5. september 2011: Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je začelo sojenje Wolfu, Zagožnu, Krkoviču, Črnkoviču in Janši. Obtožni predlog jih je bremenil kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov patria. Vseh pet je krivdo zanikalo, Wolf in Zagožen pa sta bila pozneje izločena iz postopka. Prvi je odšel v Kanado in je zoper njega razpisana mednarodna tiralica, Zagožen pa je zaradi hude bolezni umrl.

18. januar 2012: Na dunajskem deželnem sodišču se je začelo sojenje peterici, ki je bila med drugim obtožena podkupovanja in industrijskega vohunjenja. Sodišče je sodbo izreklo 5. aprila 2013. Za prvoobtoženega Wolfganga Riedla je sodišče odločilo, da je kriv v več točkah obtožnice, med drugim za podkupovanje v Sloveniji. Trije soobtoženi so bili oproščeni, Walterju Wolfu pa zaradi odsotnosti sodbe niso izrekli.

5. september 2012: Ministrstvo za obrambo je s podjetjema Rotis in Patria doseglo sporazum o ureditvi razmerij glede nakupa osemkolesnih oklepnikov, po katerem Slovenija ne bo več nabavljala vozil. Slovenija tako ostaja pri 30 patrijah, ki pa ne bodo zadoščale za oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine.

18. december 2012: Finsko tožilstvo je vložilo obtožnice zoper šest nekdanjih vodilnih uslužbencev Patrie, in sicer zaradi podkupovanja in industrijskega vohunjenja pri prodaji oklepnikov v Sloveniji. Med šestimi obtoženimi so bili nekdanji generalni direktor Patrie Jorma Wiitakorpi, nekdanji izvršni podpredsednik Patrie Vehicles Heikki Hulkkonen, zastopnik Patrie za Slovenijo Reijo Niittynen, direktor prodaje Tuomas Korpi, glavni finančni direktor Kai Nurmio in direktor trženja Jarmo Puputti. Zoper Puputtija je tožilstvo sredi procesa obtožbo zaradi zastaranja umaknilo, za druge pa je okrožno sodišče v Hämeenlinni konec januarja letos izreklo oprostilno sodbo, tožilstvo se je na sodbo pritožilo.

15. maj 2013: Na ljubljanskem okrožnem sodišču je bil opravljen predobravnavni narok v t. i. zadevi Patria II. Oba obtožena, upokojeni brigadir Peter Zupan, ki mu je tožilstvo očitalo zlorabo položaja, in slikar Jure Cekuta, ki naj bi Zupana napeljeval k zlorabi položaja, sta krivdo zanikala. Sodišče je 14. aprila letos odločilo, da sta kriva. Cekuta je bil obsojen na štiri leta in štiri mesece zapora, Peter Zupan pa na dve leti in pol. Sodba še ni pravnomočna, obsojena sta že napovedala pritožbo.

5. junij 2013: Ljubljanska okrajna sodnica Barbara Klajnšek je za Janšo, Krkoviča in Črnkoviča odločila, da so krivi kaznivih dejanjih, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo je obsodila na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev. Obsojeni so se na sodbo pritožili.

19. marec 2014: Na ljubljanskem višjem sodišču je potekala javna seja senata. Obsojeni so predlagali spremembo sodbe in njihovo oprostitev, tožilstvo pa potrditev prvostopenjske obsodilne sodbe.

28. april 2014: Višje sodišče je potrdilo prvostopenjsko obsodilno sodbo v zadevi Patria. Predsednik SDS-a Janez Janša je tako pravnomočno obsojen na dve leti zapora, prokurist Rotisa Ivan Črnkovič in brigadir Tone Krkovič pa vsak na 22 mesecev. Obsojenim, ki zadevo ves čas označujejo kot politični konstrukt, ostajajo na voljo še izredna pravna sredstva: vložitev zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovnem sodišču ter postopek pred ustavnim sodiščem in Evropskim sodiščem za človekove pravice.