Poljska gosti šesti letni vrh berlinskega procesa, ki se ga udeležujejo predsedniki držav ali vlad šestih držav Zahodnega Balkana in več članic EU-ja. Foto: EPA
Poljska gosti šesti letni vrh berlinskega procesa, ki se ga udeležujejo predsedniki držav ali vlad šestih držav Zahodnega Balkana in več članic EU-ja. Foto: EPA

EU bi moral državam Zahodnega Balkana ponuditi jasno pot proti članstvu, je dejal Duda, ki je prepričan, da omenjene države ne bi smele biti prisiljene v sodelovanje v tekmi, v kateri ne vidijo cilja. Kritičen je bil tudi do zadržkov Evropske unije glede začetka pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo, saj sta obe državi po njegovem mnenju uveljavili težke reforme, da bi si tako izboljšali možnosti glede članstva v Uniji. Osrednja tema vrha naj bi bila prav določitev datuma za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. Kot je še dejal poljski predsednik, je politična odločitev, da se nadaljuje širitev EU-ja, dobrodošla predvsem zaradi brexita.

Nemška kanclerka Angela Merkel je na novinarski konferenci dejala, da ne vidi težave v tem, da francoski predsednik Emmanuel Macron trenutno ni naklonjen širitvi. Macron namreč zahteva, da se pred širitvijo bolje uredi trg dela v EU-ju. "Tu se strinjam, saj se lahko na tem področju še veliko postori," je dejala Merklova. "Tega sploh ne vidim kot zavrnitev začetka pristopnih pogajanj," je dodala.

Berlinski proces je zelo živ in zelo potreben, vendar ne sme ostati osamljen. Evropska unija in Zahodni Balkan imata skupni cilj: vizijo močne in utrjene Evrope. Skrajni čas je, da to vizijo uresničimo.

Marjan Šarec

Šarec za širitev

Slovenski premier Marjan Šarec, ki se vrha udeležuje skupaj z zunanjim ministrom Mirom Cerarjem, je izrazil obžalovanje, da je bila odločitev o začetku pristopnih pogajanj z obema državama znova odložena. Po Šarčevem prepričanju potrebujemo strateške odločitve in pogumne ambicije. "Če bomo vzeli veter iz jader širitve, bo to še dodatno zmanjšalo možnosti za gradnjo trdnih temeljev za gospodarsko rast v regiji," je dodal na plenarnem zasedanju voditeljev, na katerem so se osredotočili na pomen reform za krepitev gospodarstva.

Premier je v nagovoru pohvalil uspešno krepitev varnostnega sodelovanja med različnimi agencijami, hkrati pa tudi opozoril na razvojne zaostanke na področju gospodarstva, energetike in infrastrukture. "Če smo resnično zavezani premagovanju razvojne vrzeli med regijo in Evropsko unijo, potem morajo biti politična sporočila usklajena z odločitvami in gospodarskimi ukrepi. Prav tako moramo spodbuditi agendo povezljivosti kot eno izmed vodilnih pobud berlinskega procesa," je povedal premier. Ob robu srečanja se je predsednik vlade sešel tudi z generalnim sekretarjem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angelom Gurrio, s katerim sta ocenila dozdajšnje sodelovanje kot odlično in se zazrla v prihodnost, so še sporočili iz Ukoma.

Vrh berlinskega procesa v Poznanju

Mogherini: Širitev je prioriteta

Vrha se danes udeležuje tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini, ki je zagotovila, da je širitev na Zahodni Balkan prioriteta. "Danes je vseh šest partnerjev na Zahodnem Balkanu bližje Evropski uniji v primerjavi z začetkom našega mandata pred skoraj petimi leti. Evropska perspektiva še naprej poganja spremembe v regiji. Regionalno sodelovanje, dobri sosedski odnosi in sprava so ključnega pomena," je dejala.

Že v četrtek sta se na vrhu mudila tudi evropski komisar za širitev Johannes Hahn in evropska komisarka za promet Violeta Bulc.

Vrha se udeležuje tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je pobudo leta 2014 sprožila z namenom ohranitve širitvene perspektive držav Zahodnega Balkana in njihovega medsebojnega sodelovanja. Po njenih napovedih bosta v središču vrha gradnja in obnova infrastrukture v regiji, za katero je EU dal na voljo znatna sredstva. Foto: EPA
Vrha se udeležuje tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je pobudo leta 2014 sprožila z namenom ohranitve širitvene perspektive držav Zahodnega Balkana in njihovega medsebojnega sodelovanja. Po njenih napovedih bosta v središču vrha gradnja in obnova infrastrukture v regiji, za katero je EU dal na voljo znatna sredstva. Foto: EPA

Procesu tokrat predseduje Poljska, danes pa bosta predsedovanje po poročanju makedonskih medijev prvič prevzeli dve državi. Premier Severne Makedonije Zoran Zaev in bolgarski premier Boris Borisov bosta prevzela predsedovanje do prihodnjega vrha v juliju 2020. To je prvič, da bo predsedovanje prevzela katera izmed nečlanic EU-ja. Prihodnji vrh bo tako potekal v Sofiji in Skopju.