Kako si je Adria Airways nakopala skupno okoli 130 milijonov evrov dolga in kaj lahko naredi, da se ga reši? Od ponedeljka bosta vajeti v rokah držala nova izvršna direktorja Klemen Boštjančič in Robert Vuga, ki ju je v petek zvečer imenoval upravni odbor družbe in ki sta nasledila Tadeja Tufka in Marjana Ravnikarja.

Maks Tajnikar, ekonomist in od julija lani, ko je šla Adria na enotirni sistem upravljanja, tudi predsednik upravnega odbora našega letalskega prevoznika, je v petkovih Odmevih pojasnil, da je eden izmed razlogov za tolikšen dolg letalskega prevoznika tudi to, da je Adria od druge polovice 90. let poslovala z izgubo.

"Te izgube seveda ni mogla drugače pokrivati, kot da se je vsa ta leta zadolževala. Dolg je na ta način naraščal - predvsem dolg do bank. Nekaj časa dolgoročni, nekaj časa kratkoročni. Lani, ko je bilo zelo težko reprogramirati obveznosti do bank, pa so se povečale tudi obveznosti do dobaviteljev. Te v strukturi dolga niso tako velike (okoli 30 milijonov), je pa problem v tem, da je vsako odstopanje, vsako neplačevanje v tem poslu lahko usodno in lahko ogrozi poslovanje letalskega prevoznika," pravi Tajnikar.

Država sledila poslovnemu modelu
"Država je v teh obdobjih pomagala, podobno kot je pomagala številnim drugim podjetjem," Tajnikar zavrača očitke, da je Adrii država očitno zaman poskušala pomagati in da so šle vse finančne injekcije v nič. Ekonomist dodaja, da je država v tem primeru sledila poslovnemu vzoru, ki ga lahko še danes vidimo tudi v sosednjih državah, predvsem v državah nekdanje Jugoslavije, "kjer se država, ko nastanejo izgube, odloči, da gre za nacionalno pomemben projekt, in da denar," pojasnjuje Tajnikar in izpostavlja primer sosednje Hrvaške.

Grošelj: Napaka - popuščanje osebju, pilotom
Branko Grošelj, nekdanji nadzornik Adrie Airways, pa opozarja, da je tudi sam v štirih letih, ko je bil del Adrie, opazil določene pomanjkljivosti. Pri tem izpostavlja predvsem kolektivno pogodbo za osebje, torej za pilote in kabinsko osebje. "Z njimi smo izgubili veliko časa, da smo se pogovarjali, usklajevali. Mislim, da je bila to velika napaka. Takrat bi morali stvari postaviti na svoje mesto," meni Grošelj in dodaja, da so zaposleni "izsiljevali in se jim je ustreglo v vsakem pogledu".

"V tujini je obveza pilota, da na leto opravi od 900 do 1000 ur, pri nas je 720. Vse, kar je več od tega, pomeni nadure, dodatke, ki jih drugje ni. In to nanese tudi milijon na leto," opozarja Grošelj. Ob tem še pravi, da so slovenski piloti zelo usposobljeni, a je vseeno razkorak "med tistim, kar se nudi in kar se daje," prevelik.

Lani zaposlenih 48 ljudi manj
Tajnikar pri tem sicer izpostavlja, da so v zadnjem času dosegli kar nekaj pomembnih sprememb in da se zadeve kljub vsemu spreminjajo: "Lani je bilo na primer zaposlenih 48 ljudi manj kot pa leto pred tem. Vseh skupaj je zdaj zaposlenih nekaj manj kot 700 ljudi, v samem potniškem prometu pa med 350 in 400." "Že lani smo dosegli tudi znižanje plač za 15 odstotkov, letos smo štartali z znižanjem plač za 20 odstotkov, porezali smo tudi tiste najvišje dohodke," Tajnikar našteva spremembe, ki so se že in se še bodo zgodile, ob čemer pa poudarja, da "večina ljudi v Adrii nima visokih plač".

Tudi Marn odločen: Stroški dela so previsoki
Peter Marn, svetovalec za letalstvo, pa opozarja, da so razlogi za situacijo, v kateri se je znašla Adria, zelo kompleksni: "Ne gre samo za višine plač, za kopičenje dolgov, ampak za skupek vsega." Kaj pa je tisto, kar je najslabše urejeno? "Stroški dela so po mojih podatkih previsoki glede na obseg dela, ki ga opravijo. Tudi celotni stroški so zagotovo preveliki. Po nekaterih podatkih znašajo 16 milijonov ali 10 odstotkov celotnega prihodka."

Marn ob tem še pravi, da se je treba lotiti resne analize: "Stvari je treba celovito pregledati in nobenega vidika zanemarite - noben strošek ni tako nizek, da ne bi mogel biti še nižji, obenem pa noben prihodek ni tako visok, da ne bi mogel biti še višji - in v tem smislu se kažejo pomanjkljivosti vodenja v preteklih letih."

Ekipa Tufek-Ravnikar ni izpolnila ciljev
V pogovoru je Tajnikar še zatrdil, da banke vodstvu niso postavile ultimata, ki bi vodil do odhoda Tufka in Ravnikarja. "Meni pravzaprav noben bančnik ni rekel, da je potrebno izpeljati kadrovske menjave. Verjetno pa so ti pogovori potekali znotraj PDP-ja in z PDP-jem, a ne z mano, in mislim, da tudi z nobenim drugim članom upravnega odbora ne."

"Leta 2009 smo sprejeli cilje do leta 2014 in uresničevanje teh ciljev povezali tudi z mandatom ekipe Tufek-Ravnikar. Na žalost se je izkazalo, da teh ciljev v lanskem letu nismo dosegli in smo morali pripraviti nov program, torej program poslovnega in finančnega prestrukturiranja," pojasnjuje Tajnikar in dodaja: "Mislim, da za ta novi program potrebujemo tudi nove ljudi, saj je zelo zahteven - če ga bomo izpeljali, bomo na neki način dolgoročno sanirali Adrio, če ga pa ne izpeljemo, bo pa usoda Adrie zelo negotova."

Adria ne bo ostala na tleh, lahko pa na tleh ostane kakšno letalo
V zadnjem času se vse pogosteje omenja možnost, da bi Adria morda morala prizemljiti svoja letala. Marn zavrača možnost, da bi Adrii vzeli operativno licenco: "Adria ne bo ostala na tleh. Do izgube operativne licence ne bo prišlo, lahko pa se zgodi, da bo kdo zadržal letalo na nekem letališču, ker niso bili plačani računi." In tu morajo, še meni Marn, pristopiti država in banke ter priskrbeti potrebna likvidna sredstva za poravnavanje računov.

Grošelj, ki ga sicer zelo moti, da se o stvareh, kot sta morebitni odvzem operativne licence in povezovanje s tujini strateškimi partnerji, sploh govori, pa v trenutni situaciji vidi izjemno dobro priložnost za to, da Adria delavcem predstavi novo kolektivno pogodbo. "Ne gre za to, da bi Adria izkoriščala stanje, ampak da se te zadeve uredijo." Tajnikar ob tem dodajal, da pogovori intenzivno potekajo že več kot pol leta in da je to tudi ena izmed njihovih prioritet.