v pogovoru za MMC dejal Droste.

Christof Droste je od leta 2008 generalni direktor družbe Hella Saturnus Slovenija, ki razvija in izdeluje svetila za avtomobilsko industrijo. Z njim smo se med drugim pogovarjali o razmerah na avtomobilskem trgu, tujih naložbah v Sloveniji in o njegovih pogledih na reševanje dolžniških kriz v posameznih državah EU-ja.

V poslovnem letu 2010/2011 je bil obseg prodaje Helle Saturnus Slovenija 250 milijonov evrov (dobiček je bil 21 milijonov evrov), leta 2009/2010 pa 224 milijonov evrov. Kje so vzroki za večjo prodajo?

Lani sva se pogovarjala o različnih scenarijih na svetovnem trgu ...

Realističnem, optimističnem in pesimističnem?

Da, o teh.

Kateri scenarij se je uresničil: realistični ali optimistični?

To je bil optimistični scenarij. Realistični scenarij je bil, da bi bil obseg prodaje 206 do 210 milijonov evrov, dosegli pa smo 250 milijon evrov, torej je to zagotovo optimistični scenarij. Presenečeni smo bili, tudi sam sem bil osebno presenečen, da je bila prodaja naših izdelkov tudi po lanskih poletnih počitnicah - septembra, oktobra - na zelo visoki ravni.

Pričakoval sem, da se bo prodaja zmanjšala, ker se je učinek subvencij kupcem pri nakupu avtomobilov končal konec aprila oz. na začetku maja 2010. Z mojega vidika je bilo jasno, da se bo prodaja jeseni zmanjšala. Toda to se ni zgodilo.

Zakaj ne?

To je zelo dobro vprašanje. Vesel bi bil, če bi vam lahko dal pravi odgovor. Trg se je vsekakor ohranil na visoki ravni. Eden izmed razlogov za to je naraščanje optimizma v Evropi, ki je povezano z nemško gospodarsko rastjo. Nemško gospodarstvo pa je v veliki meri spodbudila Kitajska oz. ugodne razmere za poslovanje na tem trgu.

Veliko novih strojev in drugih izdelkov, izdelanih v Nemčiji, smo izvozili na kitajski trg. To je prvi razlog. Drugi razlog so trgi držav BRIK-a - torej poleg Kitajske še trgi Brazilije, Rusije in Indije. Veliko avtomobilov, ki smo jih izdelali v Evropi, so šli na te trge. Ti trgi strmo naraščajo. To je spodbudilo prodajo, tudi naših izdelkov.

Začelo se je novo poslovno leto. Kakšno so vaši načrti? Kolikšen obseg prodaje načrtujete? Pričakujete še boljše rezultate? Imate spet realistični, optimistični in pesimistični scenarij?

Sam menim, da trg postaja vse bolj nepredvidljiv, zato je nujno, da imamo te tri scenarije. Naš realistični scenarij, ki ga bi skoraj imenoval optimistični, je 240 milijonov evrov, torej deset milijonov evrov manj kot lansko poslovno leto. Upam, da se bo to uresničilo.

Celo upam, da bomo spet presegli načrtovani obseg prodaje, toda pripravljeni smo tudi na možnost, da bo trg malce padel. Ne bi rekel, da smo pripravljeni na kolaps trga, ker upam, da se to ne bo zgodilo, smo pa pripravljeni na možnost, da se bo povpraševanje na trgu zmanjšalo.

Na zadnji novinarski konferenci ste dejali, da želite v naslednjih petih letih v Sloveniji uresničiti naložbe v višini 60 milijonov evrov. Katere naložbe točno so to?

Rekel sem, da je možnost za naložbe v vrednosti 60 milijonov evrov. Med to 60-milijonsko naložbo spadajo naložbe na treh področjih: v nove izdelke, v nove tehnologije in v znanje. To so trije stebri morebitne 60-milijonske naložbe.

Dejali ste tudi, da želite, da vam slovenska vlada pomaga pri teh naložbah.

Razlog za to je naslednji: moramo storiti to, potrebujemo rast, zato moramo imeti jasne načrte, kako bomo to uresničili. Kot lastnik morate gledati na to, kje boste te načrte izpeljali. Pri tem morate pogledati po različnih državah - kje so prednosti in kje so pomanjkljivosti.

V Sloveniji imamo še vedno prednost v primerjavi z drugimi srednjevzhodnoevropskimi državami. Še vedno šteje to, da ima Slovenija dolgo tradicijo sodelovanja z zahodnoevropskimi gospodarstvi. Imamo več izkušenj s temi posli, kot jih imajo druge srednjevzhodnoevropske države, ki so v starih časih ležale za t. i. železno zaveso. Toda ta prednost se vse bolj zmanjšuje. Zdaj imajo tudi te države za sabo 20 let izkušenj poslovanja z zahodno Evropo.

Druga prednost Slovenije je dobra izobrazba ljudi. Toda tu nas druge države dohitevajo, torej se tudi tukaj prednost Slovenije vse bolj zmanjšuje. Omenjene države srednje Vzhodne Evrope so te prednosti zmanjšale s tem, da so dale veliko davčnih spodbud za vlagatelje, dale so subvencije, da so privabila vlaganja. Npr. davčne počitnice, podjetjem deset let ni bilo treba plačati davka od dohodka pravnih oseb za svoje naložbe in podobno.

Toda mi v Sloveniji bi lahko storili več za nadaljnji razvoj naših prednosti. Naših prednosti, ki smo jih imeli, nismo razvijali naprej tako, da bi ohranili isto razmerje v prednosti pred temi državami, kot smo ga imeli pred 20 leti. Zato se nam te države vse bolj bližajo in nas vse bolj dohitevajo. Še vedno nas niso dohitele, še vedno imamo nekaj prednosti v primerjavi s temi državami, toda vse bližje so nam, ker nudijo vlagateljem več ugodnosti kot Slovenija.

Če hočemo pridobiti tuje naložbe - ne govorim zgolj o Helli Saturnus - moramo dati spodbude lastnikom tujih podjetij, da bi bili konkurenčni z državami, s katerimi Slovenija tekmuje.

Omenili ste pogovore z ministrstvom za gospodarstvo glede morebitnih državnih subvencij pri vaših naložbah. Vam bo uspelo v teh pogovorih, ste optimist?

Sem optimist, da bomo nadaljevali te pogovore.

Kdaj so se začeli pogovori?

Jutri bo spet pogovor (intervju je bil 6. julija, op. p.). Imeli smo sicer že nekaj pogovorov na gospodarskem ministrstvu.

Z ministrico Darjo Radić?

Da. Ampak zdaj bodo spremembe na čelu ministrstva. Če me vprašate glede morebitnega uspeha, vam ne morem odgovoriti. Upam, upam, da nam bo uspelo. Je pa prezgodaj, da bi vedel, ali nam bo uspelo ali ne. Pomembno za Slovenijo pa je, da se politični položaj v državi stabilizira. Prva prioriteta ni, kako. Potrebujemo stabilen položaj.

Pred nekaj meseci je vlada napovedala, da bo dala podjetju BSH Hišni aparati iz Nazarij, ki je tudi podjetje v nemški lasti, subvencije v višini 7,9 milijona evrov (skupna vrednosti naložbe tega podjetja je 26,3 milijona evrov). Vas je ta primer opogumil?

Ne. To nima nič z nami.

Si niste dejali: če je uspelo BSH-ju, bo mogoče tudi nam?

Ne. Povedal sem že razloge, zakaj želimo te subvencije. Ni razlog to, da je subvencijo dobil BSH - češ, če jih je dobil BSH, bi jih hoteli tudi mi. Ne, to bi bilo kot v otroškem vrtcu. Vesel sem, da je BSH dobil subvencije. Z mojega zornega kota pa je pomembno za Slovenijo, da podpira naložbe. Ne samo tuje naložbe, tudi domače naložbe mora podpirati. Ni namreč pomembno, ali so to tuje ali domače naložbe.

Če imamo v Sloveniji podjetje, ki je uspešno svetovnem trgu, potem je koristno za Slovenijo, da ga podpira. S to podporo podpira rast podjetja. Večja ko je rast podjetja, večja je prednost države. Lahko bi spodbudili vlaganja z različnimi ugodnostmi, denimo pri davku od dohodkov pravnih oseb - lahko bi nudili t. i. davčne počitnice ali pa bi oprostili plačilo polovice tega davka.

Če vidite, kaj lahko pridobite z rastjo podjetja, so te spodbude potem malenkost. Če sklenem - to je pridobitev tako za podjetje kot za državo. To je t. i. 'win-win položaj'. Navsezadnje: nihče ne izgubi denarja, vsi ga pridobijo. Seveda bo nekdo izgubil denar, toda ne v tej državi.

Na novinarski konferenci pretekli teden ste tudi dejali, da v Sloveniji Helle Saturnus ne obravnavajo kot neposredno tujo naložbo. Zakaj ne?

Ko smo začeli poslovanje v Evropi, ko smo širili poslovanje zunaj meja Nemčije, smo v državah, kamor smo se razširili, ustanovili holdinge in ta holding je vlagal v podjetja, kupoval podjetja, vse to je organiziral holding. Hella Saturnus je še vedno v lasti holdinga. To je le posrednik, to ni pravo podjetje, je pač samo holding. Holding je obravnavan kot neposredni tuji vlagatelj, Hella Saturnus pa se obravnava kot vlagatelj v slovenski lasti. Po drugi strani pa so nas lani nagradili za najboljšega neposrednega tujega vlagatelja.

So po vašem potrebne spremembe zakonodaje na tem področju?

Ne. Hella Saturnus je neposredni tuji vlagatelj, saj holding ni podjetje in ne posluje. Dejansko smo v lasti Hella KGaA Hueck & Co. Hella Saturnus deluje enako kot neposredni tuji vlagatelj, zato bi se morala obravnavati tako. Prav je, če Slovenija daje subvencije za neposredne tuje naložbe, ker s tem spodbuja prihod tujih vlagateljev. Toda če je kakšno slovensko podjetje mednarodno uspešno, si tudi zasluži subvencije, ker tudi to podjetje prinaša denar v državo.

Ste gospodarstvenik. Kakšna je vaša ocena trenutnega gospodarskega stanja v Sloveniji? Kaj pa stanje na splošno v Evropi - v luči grške krize in krize v drugih zadolženih evropskih državah - Irski, na Portugalskem.

V intervjuju sem že omenil, kako je potrebna politična stabilnost. Še vedno menim tako - da je treba imeti stabilno politično okolje. Zelo pomembno je imeti pravo okolje za poslovanje. Moramo gledati na priložnosti, ki se ponujajo na trgih. In jih zgrabiti. Ne smemo jokati zaradi groženj, grožnje so tako ali tako vedno prisotne. Ne glede na to, ali gospodarstvo deluje dobro ali slabo, so vedno prisotne priložnosti in grožnje. Glejmo na
priložnosti in upajmo, da bodo naši politiki ustvarili ugodno okolje za poslovanje.

Glede stanje v Evropi na splošno: poglejmo na uspešne države, ki dobro delujejo. To so velike države, ki nam ponujajo priložnosti in mi jih moramo zgrabiti. Poiščimo priložnosti na trgih držav BRIK-a, zgrabimo te priložnosti. Podprimo t. i. bolne države - Grčijo, Španijo, Portugalsko, Irsko - ki jim ne gre tako dobro. Vsi potrebujemo Evropo, vsi tudi v prihodnje potrebujemo Evropo. Vsi smo Evropa, glejmo zadeve skozi evropska očala.

Države, ki niso v tako slabem položaju, morajo pomagati drugim državam, da pridejo iz krize. Toda tudi tiste države, ki so se znašle v slabem položaju, morajo sodelovati pri izhodu iz lastne krize. Morajo podpreti rešitve za izhod iz krize, ne pa se spraševati, zakaj morajo varčevati.

Moramo razumeti drug drugega. V Evropi obstajajo kulturne razlike. Ni potrebe, da bi se vse poenotilo. To ni mogoče in tudi ni potrebno in bi bilo škoda, če bi storili to. Lepo je, če obstajajo razlike med nami. Toda moramo razumeti drug drugega in sprejeti razlike med nami. Pomembno je, da imamo močno Evropo. Na zahodu imamo močno področje držav severnoameriškega prostotrgovinskega sporazuma (NAFTA), na vzhodu imamo močno azijsko področje. Vmes moramo imeti nek pol, in ta pol je močna Evropa. Delajmo na tem.