Tako nekako je najbrž deloval večni krog življenja že v kredi, na območju današnje province Alberta v Kanadi. Paleontologi so v nacionalnem parku odkopali fosilizirano vratno kost mladega pterozavra vrste Cryodrakon, ki je najbrž poginil v scenariju, podobnem zgornjemu.

Na fosilizirani kosti, ki so jo preučili pod mikroskopom in z rentgenskimi žarki, so znanstveniki opazili stožčasto vdolbino v velikosti 4 mm – sklepajo, da gre za ugriz krokodila, ki je bodisi prežal na žival in jo uplenil, ali pa se pogostil s poginulim truplom.

Mrzli zmaj severnega vetra
Vrsta letečega dinozavra, ki so jo krstili Cryodrakon boreas, "mrzli zmaj severnega vetra", najbrž v navezavi na mrzlo kanadsko podnebje, je lahko dosegla tudi desetmetrski razpon kril in je bila visoka kot današnja žirafa. Primerek, ki so ga našli v Alberti, je imel samo dvometrski razpon kril. Dolga vratna kost, ohranili sta se je dve tretjini, je dolga 58 milimetrov in izjemno tanka.

"Večina krokodilov se hrani na površju vode in so plenilci iz zasede. Več vrst pterozavrov pa prav tako povezujemo z vodo. Glede na ta dva podatka, če je šlo za uplenitev, se je ta najverjetneje zgodila na vodni gladini," je pojasnil paleontolog Caleb Brown iz Kraljevega muzeja paleontologije v Alberti, avtor študije o novem odkritju, ki je bila objavljena v reviji Journal of Paleontology. "Več razlogov je, zakaj bi pterozaver lahko bil v bližini vode, morda, da bi pil, ali pa je tudi sam iskal hrano." Današnji krokodili so tako plenilci kot mrhovinarji.

"Na rani ni nobenih sledi celjenja, tako da jo je žival dobila bodisi v napadu ob času smrti ali pa potem, ko je bila že mrtva," se strinja ekolog in soavtor študije Brian Pickles z britanske univerze Reading.

Kriodrakon je primerljiv s Quetzalcoatlusom, ki je v istem obdobju prav tako poseljeval Severno Ameriko in je bil največji med pterozavri, "bratranci" dinozavrov. Obe vrsti sta imeli veliko glavo, ogromen kljun brez zob, dolg vrat in kratek rep. "Bili so mesojedi, znanstveniki pa se ne strinjajo okrog tega, kako so se prehranjevali – obstajajo teorije, da so bili mrhovinarji, ali pa so brskali po vodi, ali pa zasledovali plen kot žerjavi," povzema Brown.

Ob tem je treba povedati, da se sled vboda ne ujema z obliko zob plenilskih dinozavrov, ki so v tem območju kraljevali v regiji – denimo gorgozaver ali pa daspletozaver; oba sta bila sorodnika slavnega tiranozavra. Ujema pa se z zobom krokodila.

Vrsti krokodila, ki sta živeli v dotičnem ekosistemu, sta bili denimo Leidyosuchus (dolg približno 3,5 metra) in malo manjši Albertochampsa. V bližini je kraljeval tudi (na videz) krokodilu podobni Champsosaurus. Zanje je bil primeren topel, moker in raven ekosistem, prepreden z velikimi rekami. Po pokrajini so rovarili kljunasti dinozavri, rogati dinozavri, mesojedi, več vrst krokodilov, želv, majhnih sesalcev, ptic, dvoživk in rib.

Znanstveniki imajo sicer več podatkov o živalih, ki so jedle kriodrakone, kot pa o njegovem plenu: v istem narodnem parku so našli še en primerek kriodrakona, na katerem so ostale sledi zob (in celo cel ohranjen zob) mesojedega dinozavra vrste Saurornitholestes. Kost kriodrakonovega sorodnika so našli v ostankih želodca velociraptorja v Mongoliji, en primerek, prav tako z ugrizom krokodila, pa so našli v Romuniji.

Prazgodovinski prtiči so se slabše ohranili
Znanost danes o pterozavrih kljub njihovi orjaški velikosti ve man kot o dinozavrih – njihove kosti so bile namreč tanke in krhke, kar pomeni, da so se v fosilni obliki ohranile slabše. "Neposredni dokazi o ekoloških interakcijah, kakršen je ta, nam pomagajo definirati vlogo teh resnično skrivnostnih živali v ekosistemu," je navdušen Brown.