Nekateri arheologi ocenjujejo, da je indonezijska najdba najstarejša ohranjena zgodba v človeški zgodovini.

Arheologi z univerze Griffith v Brisbanu v Avstraliji so najdbo predstavili v novi številki zbornika Nature. Eden od njih, Adam Brumm, je na slike naletel pred dvema letoma – v resnici je prve fotografije s telefonom posnel njegov indonezijski kolega, ki je po drevesu splezal do vhoda v jamo. "Te podobe so se kar naenkrat znašle na mojem iPhonu. Mislim, da sem zelo na glas zatulil tisto klasično kletvico s štirimi črkami."

Povedati je treba, da indonezijska slika ni najstarejša jamska slikarija na svetu – najstarejša risba človeštva je na fragmentu skale v Južnoafriški republiki in je stara 73 tisoč let.

Poslikavo so našli v jami Leang Bulu'Sipong 4 na jugu indonezijskega otoka Sulavesi.

Porisan del je širok približno pet metrov; osrednja figura je tip bizona, ki mu v Indoneziji pravijo anoa; okrog njega so divji prašiči, kakršne najdemo na Sulavesiju. V okolici so izrisane figure, na prvi pogled podobne ljudem – le da imajo tudi živalske pritikline, kot so rilci in repi.

"Nikoli še nisem videl česa podobnega," je za BBC izjavil Brumm. "V tej regiji je na stotine arheoloških najdišč, ampak nikjer nismo videla česa, kar bi bilo podobno lovskemu prizoru."

Ena slika ali več manjših?
Nekateri arheologi sicer poudarjajo, da ni popolnoma gotovo, da so vse risbe del istega prizora – lahko bi šlo za serijo ločenih podob, ki so nastale v različnih obdobjih. "Vprašljivo je, ali gre za en sam prizor," v zborniku Nature ugotavlja arheolog Paul Pettitt z univerze Durham.

Ekipa je v laboratoriju že analizirala "pokovko", ki se je nabrala na poslikavi. Merili so predvsem količine različnih izotopov radioaktivnega urana, ki se postopoma razgrajuje v torij. Na liku prašiča se je kalcit začel tvoriti pred vsaj 43.900 leti, obloge na obeh bizonih pa so stare vsaj 40.900 let.

Kaj določa "zgodbo"?
Čeprav torej nismo priča najdbi najstarejše jamske slikarije, pa je čisto mogoče, da je prizor "najstarejša zgodba", kar jih poznamo. "Jamska umetnost na evropskih najdiščih datira v čas pred od 14 do 21 tisoč leti. Do zdaj je veljalo, da so to najstarejši primerki nedvoumno pripovedne umetnosti."