Freske so umeščene v poznogotski arhitekturni prostor. V tem prostoru je "poseben biser" kip svetega Mihaela, ki je nastal okoli leta 1500. Stoji na glavnem oltarju in je "celostna poznogotska umetnina, kar ima še toliko večjo umetnostnozgodovinsko vrednost," pojasnjuje umetnostna zgodovinarka Klavdija Figelj. Opozarja tudi, da bi v prihodnje kazalo pridobiti še dodatna sredstva za restavracijo fresk – zdaj namreč potekajo obnovitvena dela in čiščenje, kar bo končano do konca oktobra.

Letos je predvidena obdelava sten v prezbiteriju, ne pa tudi na stropu, v smislu odkrivanja, čiščenja in dokončnega utrjevanja, je pojasnil vodja restavratorskih del Klavdij Zalar. Freske so bile namreč v preteklosti že prekrite in znova odkrite ter popravljane oz. preslikane. "Potrebovali smo kar nekaj časa, da smo spoznali, kaj je bil original in kaj je bilo pozneje narejeno. Začeli smo torej z odstranjevanjem teh poznejših posegov in odkrivanjem sicer slabo ohranjenih fragmentov originalnih poslikav," je še dodal.

Finančnih sredstev za obnovo ni bilo lahko najti, je povedala novogoriška podžupanja Damjana Pavlica. Poleg 4300 evrov iz proračuna Mestne občine Nova Gorica je za obnovo fresk na voljo še 16.400 evrov, pridobljenih na razpisu ministrstva za kulturo, skupaj torej dobrih 20.000 evrov.

"Nekako pozabljena, a izredna lokacija"
Na novogoriški raziskovalni postaji ZRC SAZU napovedujejo tudi izid znanstvene monografije, pri kateri bodo sodelovali vidni strokovnjaki s področja arheologije, umetnostne zgodovine in restavratorstva. Monografija, ki bo nadaljevala odkrivanje umetnostnozgodovinskih biserov na Goriškem, bo izšla na začetku prihodnjega leta.

"Jubilej je velikega pomena za Šmihel, ki je nekako pozabljena, a izredna lokacija," poudarja predsednik krajevne skupnosti Ozeljan-Šmihel, Marko Tribušon. Na račun uspešne kandidature za sredstva pri ministrstvu za kulturo in na novogoriški mestni občini pa te dni poteka tudi dolgo zaželena obnova gotskih fresk v prezbiteriju cerkvice z bogatimi ikonografskimi motivi.

Domačini sami priskočili na pomoč
Domačini so sicer že pred dvema letoma sami z lastnimi sredstvi uredili odvodnjavanje okrog cerkvice in objekt ter freske v njej rešili pred uničujočo vlago. Objekt namreč stoji na območju, ki ga je pred 21 leti prizadel obsežen zemeljski plaz.

Šmihel s cerkvico svetega Mihaela je bil lani med dobitniki nagrade mednarodnega natečaja La Fabbrica nel Paseaggio, ki jo podeljuje italijansko združenje klubov Unesco. "Utemeljitev nagrade je izjemno zanimiva. Nagrade podarjajo tistim, ki jim uspe neki objekt umestiti v prostor na pravi način, z občutljivostjo do narave in da je tudi restavriranje ustrezno. Pri nas lani nič od tega še ni bilo in nagrado smo dobili zaradi načina življenja v tej majhni skupnosti, ki skrbi za prostor in za ohranjanje njegove dragocenosti," je ob obisku za STA povedala domačinka Nadja Velušček.

Podružnica srednjeveške župnije v Šempasu se, kot je zapisano v zloženki, prvič omenja s krajem "sannt Michel" leta 1471 in nato leta 1485 v urbarju za Rihemberk. Sodila je v patronat goriških grofov oziroma deželnih grofov, o čemer priča grb na stropu cerkvenega prezbiterija. Po smrti zadnjega goriškega grofa Leonhard leta 1500 pa je pripadla Habsburžanom.

"Sreča za cerkvico svetega Mihaela je v tem, da je bila zapostavljena in je moderni tokovi niso zaobjeli. Tako je danes pravi zaklad, mala katedrala Goriške," pa je še povedala Petra Kolenc iz novogoriške raziskovalne postaje ZRC SAZU.