Poročilo je direktorica Louvra Laurence des Cars naslovila na francosko ministrico za kulturo Rachido Dati, v četrtek pa je korespondenca pricurljala v francoske medije, ki so sprožili alarm o stanju v sloviti pariški ustanovi.

Louvre je bil zgrajen tako, da lahko brez težav in zastojev sprejme okrog štiri milijone turistov letno – samo lani pa so denimo našteli dvakrat toliko obiskovalcev, 8,7 milijona ljudi; 70 odstotkov je tujcev. Des Cars, prva ženska na čelu Louvra v zgodovini ustanove, je v svojem poročilu brez okolišenja pisala o tem, kaj pričaka obiskovalce muzeja: "Obisk Louvra je muka za telo, dostop do umetnin vzame ogromno časa in ni preprost."

Premalo stranišč, vročina, gneča
"Obiskovalci nimajo prostora, da bi si oddahnili. Ponudbe hrane in toaletnih prostorov ni dovolj, pa tudi ne dosegajo mednarodnih standardov kakovosti. Oznake in napise je treba v celoti preoblikovati."

Gneči lahko delno pripišemo tudi poškodbe v nekaterih muzejskih prostorih, nekateri od njih so v "že zelo slabem stanju", ocenjuje Des Cars. V nekaterih primerih "cela področja niso več odporna proti puščanju vode, drugje pa prihaja do velikih nihanj v temperaturah, kar ogroža umetnine".

Topla greda pod piramido
Direktorica sicer v svojem poročilu poudari, da se zaveda proračunskih omejitev odgovornega ministrstva, a je vseeno mnenja, da muzej krvavo potrebuje obnovo, ki bo najbrž draga in tehnično zahtevna. Celo eden novejših prizidkov muzeja – slovita steklena piramida, ki jo je leta 1989 zasnoval kitajsko-ameriški arhitekt Ieoh Ming Pej – ima "velike pomanjkljivosti", ocenjuje direktorica. "Ob zelo vročih dnevih steklena streha ustvari učinek tople grede, zaradi česar je prostor za obiskovalce in zaposlene izjemno neprijeten;" zaradi specifične akustike prostora je v piramidi praviloma tudi zelo glasno.

Poročilo opozarja tudi, da je treba resno razmisliti o tem, kako razstavljajo glavno zvezdo muzeja, Da Vincijevo Mona Lizo. Velika večina obiskovalcev, okrog dvajset tisoč ljudi na dan, se namreč sklene prebiti do slike. Direktorica je že lani predlagala, da bi sliko prestavili v sobo, kjer ne bi bilo razstavljeno nobeno drugo delo, kar bi množicam malo olajšalo dostop do umetnine.

Laurence des Cars je na čelo Louvra stopila leta 2021; od takrat redno opozarja, da je muzej že dosegel "točko zasičenosti", posledično omejila dnevno število obiskovalcev in podaljšala odpiralni čas.

Težava, ki je znana mnogim evropskim mestom
Podrobnosti poročila tako potrjujejo sum, da Louvre spada na vse daljši seznam turističnih destinacij po celem svetu, ki se spoprijemajo s preveliko obremenitvijo. Decembra so rimske mestne oblasti odredile, da lahko vodnjak Trevi občuduje do 400 ljudi naenkrat, za obisk Akropole v Atenah pa si je treba vnaprej rezervirati točno določen termin. Podobna politika je že nekaj časa v rabi v baziliki Sagrada Familia v Barceloni. Najprepoznavnejši simbol množičnega turizma pa so seveda Benetke, kjer oblasti eksperimentirajo z različnimi načini pobiranja vstopnine za obisk mesta.

"Louvre se duši"
V Louvru so v preteklosti sicer že opozarjali na prevelik naval obiskovalcev. Leta 2019 je osebje muzeja zaradi podatka, da jih je leto prej obiskalo 10 milijonov ljudi, krajši čas stavkalo. Na ta način so opozorili, da potrebujejo številčne okrepitve, če naj se spoprijemajo s tako velikim obiskom.

"Louvre se duši," je takrat vodstvo sindikata zapisalo v izjavo za javnost. "Obisk se je v desetih letih dvignil za več kot 20 odstotkov, palača pa seveda ni zrasla ... Situacija je nevzdržna."