Obnova in odprtje sta bila del še zadnjih priprav pred prihajajočim svetim letom, obdobjem, ko v Rimu pričakujejo povečan priliv turizma. Po nekaterih ocenah pričakujejo do 32 milijonov obiskovalcev.

V Neronovo palačo bodo obiskovalci po novem lahko vstopali skozi nov vhod na zahodni strani; od tam bodo imeli lažji dostop do širokega hodnika, t. i. Neronovega portika, od tam pa v sobane, v katerih so še vedno vidni sledovi barvitih fresk, mozaikov in marmornatih skulptur.

Domus aurea, Zlato hišo, je dal Neron zgraditi po velikem požaru, ki je leta 64 opustošil Rim. Območje vile je skupaj s parkom obsegalo 50 hektarjev. Palača je bila središče kompleksa, ki je med drugim obsegal tudi umetno jezero (na območju današnjega Koloseja), paviljone in vrtove. Nekje na posestvu naj bi stal tudi 36-metrski spomenik vladarja.

Ime je Neronova palača dobila po zlatih lističih, s katerimi so bile nekoč prekrite stene te stavbe.

Nerona so nasledniki skušali pregraditi in zakopati
Po Neronovem samomoru so si njegovi nasledniki prizadevali, da bi z obličja zemlje izbrisali vse sledove, ki so pričali o cesarju, znanem po krutosti in ekscesih. Tako je bil na mestu jezerca, ki je ležalo ob vili, zgrajen Flavijski amfiteater, danes bolj poznan kot Kolosej, rimski cesar Trajan pa je na večjem delu območja same vile dal zgraditi kopališče. Vendar pa so Neronovi nasledniki ravno s tem, da so Domus aurea deloma porušili in zasuli, pripomogli k ohranitvi fresk. Te – ob tistih v Pompejih – veljajo za najbolje ohranjene rimske antične freske.

Prostor navdiha za renesančne mojstre
Pozabljeno arheološko najdišče so spet odkrili v 15. stoletju, številni renesančni slikarji – bojda tudi Rafael in Michelangelo – so se k podzemnim freskam, ki so jih hoteli preučevati, spuščali po vrveh in skozi luknje, ki so jih naredili na stropu podzemnih dvoran; sledovi teh odprtin so vidni še danes.

Prvič so Neronovo vilo za javnost odprli junija 1999, dotlej je bila to ena bolje varovanih rimskih skrivnosti, ki je bila dostopna le strokovnjakom in redkim izbrancem. Podzemne prostore so zaradi nevarnosti, da se bodo porušili, v različnih obdobjih večkrat zapirali.

V 15. stoletju so grafitirali zelo podobno kot danes
V eni od sob, ki so jih odprli v petek, obiskovalce pozdravi grafit – renesančni slikar Pinturicchio je svoje ime nakracal kot "Pintorichio". Eden od njegovih zafrkljivih sodobnikov je dodal pridevek "sodomito", homofobno žaljivko, ki se je obdržala do današnjega dne.

Obnovili so tudi Nimfej (svetišče, posvečeno nimfam); v njem so oboki okrašeni s školjkami, tla pa z mozaikom, na katerem Odisej ponuja vino enookemu mitološkemu velikanu Polifemu.

Leta 2014 so se v Rimu odločili, da antični arhitekturni spomenik odprejo za manjše skupine obiskovalcev, tudi z namenom, da javnosti pokažejo potek konservatorsko-restavratorskih del. Kljub temu pa strokovnjaki nenehno bijejo bitko z vodo, ki iz tal nad palačo pronica skozi zidove.