Nekoč nepomembni spominki postanejo kulturna dediščina
Po besedah kustosinje Mestnega muzeja Radovljica Katje Kreutz Praprotnik v teh dneh intenzivno zbirajo različne predmete za razstavo. "Za nas je zanimivo vse, kar je povezano z Gorenjko, od starih fotografij čokolade, proizvodnje ali denimo delavcev na sindikalnem izletu, do starih ovitkov čokolade, propagandnih materialov, letakov, plakatov in koledarjev," je pojasnila.

Ljudi, ki imajo tovrstne predmete, poziva, naj jih pokažejo. Če pa jih doma ne želijo več ali pa jih želijo celo zavreči, pa jih muzej lahko tudi prevzame. "Gre namreč za dediščino, ki jo želimo v čim večji meri predati našim zanamcem," je poudarila.

Kot posebej zanimive je poudarila tudi spomine ljudi, ki so v Gorenjki nekoč delali ali bili kako drugače povezano z njo. "Gre za spomine, ki jih je vredno ohraniti za naše zanamce, saj si ljudje že zdaj težko predstavljajo, kako je potekalo delo pred drugo svetovno vojno in tudi po njej."
Verjame, da se bodo ljudje opogumili in jim zaupali svoje spomine, tako kot tedaj, ko so zbirali spomine na Almiro ali pa na kuharja Ivana Ivačiča. Za spodbudo je Katja Kreutz Praprotnik zaupala tudi svoj spomin iz dijaških časov, ko je decembra Gorenjka ob obilici dela potrebovala pomoč. "Dijaki smo hodili vsako soboto pomagat pakirat sladke čokoladice in se jih tudi dobro najedli," je povedala.

Topovske granate, ki so mlele le še kakav
Pri pripravi razstave, ki bo predvidoma na ogled od začetka junija do konca oktobra, muzej sodeluje tudi z družino Zavrtanik, ki je bila ustanoviteljica tovarne. Proizvodnjo čokolade je namreč v Lescah leta 1922 začel tržaški Slovenec Adolf Zavrtanik, ki je iz topovskih granat izdelal valjčni stroj za drobljenje kakava.

Leta 1928 so Zavrtanikovi zgradili tovarno s sodobnimi stroji. Takrat so na leto izdelali okoli 15 ton čokolade in čokoladnih izdelkov. Zaradi kakovosti so njihove čokolade slovele daleč naokrog, tako so bili med njihovimi rednimi kupci tudi člani kraljeve družine Karadžordžević. Med vojno je delo v tovarni v veliki meri obstalo, po njej pa je bila Tvornica čokolade Zavrtanik nacionalizirana. Adolf Zavrtanik je tudi po tem ostal v tovarni kot tehnični vodja in kljub povojnemu pomanjkanju mu je uspelo vzpostaviti proizvodnjo čokolade z nadomestki. Za očetom pa je tehnično vodstvo prevzela njegova hči.

Pod okriljem Šumija, danes pa Žita
Gorenjka, tovarna čokolade je bila ustanovljena leta 1948, deset let pozneje pa je bila preimenovana v Gorenjko, tovarno čokolade Lesce. Leta 1964 se je podjetje pridružilo tovarni Šumi v Ljubljani, nekaj let pozneje pa je tovarna skupaj s Šumijem prešla v sistem Žita Ljubljana.

Šele v začetku 80. let minulega stoletja so proizvodnjo čokolade iz stare tovarne preselili na današnjo lokacijo. "Takrat je tudi mojster stripa Miki Muster pripravil podobo deklice z avbo, ki jo poznamo vsi ljubitelji te čokolade," je spomnila kustosinja.

Razstava bo pripravljena tako, da bo lahko gostovala tudi drugje, denimo v samem podjetju Gorenjka. Odprtje razstave pa bodo v Radovljici spremljali različni dogodki, od sladke delavnice do nagradne igre. Pri slednji bodo šolarje povabili k izdelovanju osnutkov ovitkov za čokolado Gorenjka. Najboljše čakajo sladke nagrade, izdelke pa bodo tudi razstavili.