Na območju nekdanje največje tovarne na Balkanu bo zrasel trgovski center, zaradi česar že rušijo poslopje Strojne tovarne Trbovlje (STT), vendar je postopek ustavila umetnina na steni objekta.

STT, za katerega so naročili stensko sliko pri uglednem slikarju iz Maribora, se je sredi 50. let prejšnjega stoletja raztezal na 28 tisoč kvadratnih metrih, s čimer je bil največja tovarna rudarskih strojev na Balkanu, narejena za tisoč novih delovnih mest v revirjih.

K sreči je imel današnji izvajalec del Toming inženiring posluh za ohranitev umetnine in je rušenje zgradbe preložil za dva tedna, natančneje do 15. septembra.

Sgraffito, ki od leta 1953 krasi steno poslovnega dela nekdanje Strojne tovarne Trbovlje, predstavlja pomemben segment slovenskega modernizma v likovni umetnosti. Kot težavo so sprva omenjali, da umetnina ni bila evidentirana in popisana v register kulturne dediščine.

Opravili so že temeljito dokumentiranje poslikave, tridimenzionalno lasersko skeniranje, ki ga opravlja DFG Consulting d.o.o., sledita predutrditev in zaščita, nato pa še odstranitev. Poslikavo, ki je precej dobro ohranjena, bodo razrezali na tri ali štiri dele, jih okrepili in tako pripravili na prevoz. Ob ponovni postavitvi pa bodo potrebna še nekatera restavratorska dela, je povedala Martina Lesar Kikelj iz restavratorskega centra Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki dodaja, da v slovenskem prostoru tovrstnih stvaritev ni veliko.

Z razpletom so številni zadovoljni, se pa predstavnik kulturne scene v Trbovljah Aleš Gulič sprašuje, kam bodo sliko, s katero se na terenu ukvarjajo restavratorke iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v sodelovanju z območno celjsko enoto, namestili. In prav Gulič je bil tisti, ki je opomnil na umetnino na zidu za rušenje predvidene zgradbe.

V zgodbi "reševanja" poslikave je sodelovalo več akterjev - od trboveljske občine do omenjenega zavoda in ministrstva, posluh pa je izrazilo tudi gradbeno podjetje, ki je torej svoje načrte premaknilo za dva tedna.

Po poročanju Karmen Štrancar Rajevec z Radia Slovenija dela financira Ministrstvo za kulturo RS in so ocenjena na približno 20 tisoč evrov.