Občine severnoprimorske regije so pripravile več projektov za obnovo in ohranjanje kulturne dediščine. Nekaterim je uspelo pridobiti evropska sredstva že v preteklem obdobju, ko je bilo za tovrstne projekte na voljo kar 67 milijonov evrov, v sedanjem programskem obdobju pa bo za kulturno dediščino namenjenih le pet milijonov evrov.

Na seji sveta severnoprimorske regije v Novi Gorici so zato župani govorili o težavah, ki bi jih lahko povzročila takšna odločitev. O razpoložljivih proračunskih sredstvih za obnavljanje in vzdrževanje kulturne dediščine sta jima možnosti predstavili vodja službe za izvajanje kohezijske politike na ministrstvu za kulturo Irena Marš in Tanja Černe iz direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo.

Trenutno so šele v fazi priprave vsebin za naslednje programsko obdobje, tako da potekajo načrtovanje in pogajanja za projekte. Med njimi je več projektov obnov kulturnih spomenikov v lasti države, več pa je tudi projektov posameznih občin.

Novogoriški župan Klemen Miklavič je dejal, da ima novogoriška občina več objektov kulturne dediščine, ki jih želi obnoviti in iz njih narediti turistične atrakcije ter ohranjati kulturno dediščino. "Med njimi je tudi grad Rihemberk, ta pa je uvrščen na seznam petih v državi, ki so del načrtov upravljanja območij Natura 2000. Od tega si lahko obetamo od pol do enega milijona evrov, vendar moramo še prijaviti projekt. Imamo pa še druge objekte kulturne dediščine in smo zato zelo razočarani, da je država namenila tako malo denarja za celotno regijo v naslednjem obdobju," je povedal.

Prepričan je, da bo zato kulturna dediščina zapostavljena in podhranjena tudi na območju Goriške.

Obnova objektov kulturne dediščine je finančno zelo zahtevna. Miklavič pravi, da občine finančnega bremena njihove obnove ne zmorejo same. "Zato je še toliko bolj alarmantno to, da se država umika iz financiranja obnove in vzdrževanja kulturne dediščine."
"S tako majhnimi sredstvi ne moremo vzdrževati kulturne dediščine, stanje na tem področju je slabo in skupaj z občinami se moramo zavzemati za povišanje teh sredstev," pa je izpostavila Tanja Černe.

Dodatna namenska finančna sredstva bi lahko pridobili iz uvedbe t. i. kulturnega evra, ki naj bi prinesla dodatnih 16 milijonov evrov za kulturno dediščino v prihodnjih petih letih.