Restavratorki na freske nanašata gel, v katerega so vmešane bakterije, ki bodo razgradile lepilo. Foto: Reuters
Restavratorki na freske nanašata gel, v katerega so vmešane bakterije, ki bodo razgradile lepilo. Foto: Reuters

Mama, Pilar Roig, se je prav v tistem obdobju spopadala s silnimi težavami pri restavriranju fresk iz 18. stoletja, ki jih je za eno najstarejših cerkev v Valencii ustvaril slikar Antonio Palomino. Največji izziv je bil, kako brez posledic odstraniti lepilo, s pomočjo katerega so freske v šestdesetih letih 20. stoletja "potegnili" s stene cerkve Santos Juanes.

"Moja mama se je spopadala s precej veliko težavo, sama pa sem našla študijo o tem, kako v Italiji čistijo freske s pomočjo bakterij," je za tiskovno agencijo Reuters pojasnila 42-letna Pilar Bosch. In tako je temu vprašanju posvetila svoj doktorat.

Več kot desetletje pozneje sta mama in hči skupaj na čelu projekta, vrednega štiri milijone evrov, ki ga financirajo lokalna podjetja in fundacije. Inovativne tehnologije bosta namreč uporabili za restavriranje umetnin v Valencii.

Pri restavriranju uporabljajo tudi laser. Foto: Reuters
Pri restavriranju uporabljajo tudi laser. Foto: Reuters
Antonio Palomino je bil dvorni slikar španskega kralja Karla II. Poslikal je celotno notranjost baročne cerkve Santos Juanes v središču Valencie in jo naročniku izročil leta 1701. Foto: Reuters
Antonio Palomino je bil dvorni slikar španskega kralja Karla II. Poslikal je celotno notranjost baročne cerkve Santos Juanes v središču Valencie in jo naročniku izročil leta 1701. Foto: Reuters

Bakterije v treh urah opravijo svoje
Prvi korak je, da mikrobiologinja "dresira" bakterije: hrani jih z lepilom, v katerem je ključna sestavina živalski kolagen. Bakterije posledično začnejo proizvajati encim, ki to lepilo razgraja. Ekipa znanstvenikov nato bakterije vmeša v naravni gel na osnovi alg in z njim premaže freske.

Freske so, kot smo omenili, v šestdesetih odstranili z zidu, pozneje pa jih pribili nazaj na steno, ne da bi prej poskušali odstraniti lepilo od prejšnjega posega.

Po treh urah gel nežno obrišejo s freske in pred seboj imajo sliko, očiščeno starega lepila. "V preteklosti smo to morali početi na grozen, manualen način, ki je trajal ure in ure in poškodoval sliko," se spominja 75-letna Pilar Roig.

Pred njo sta se z restavriranjem umetnin ukvarjala že njen oče in njegov oče; veščini se posveča tudi še nekaj drugih družinskih članov. Po novem tudi hčerka – mikrobiologinja. "To je definitivno družinski posel," je zadovoljna Bosch.

Po freskah še grafiti
Pilar Bosch je s svojim poznavanjem bakterij priskočila na pomoč že restavratorjem v Pisi in v Monte Cassinu v Italiji ter v Santiagu de Composteli na severu Španije. Trenutno se posveča "dresuri" druge vrste bakterije, ki naj bi pomagale z zidov odstranjevati grafite.