Letošnja nosilna tema je moč muzejev, slovenski državni muzeji pa so ob tem pripravili skupno panojsko razstavo z naslovom Skrita moč muzejev. Na njej se državni muzeji predstavljajo z izbranimi podobami raznolikih predmetov, zbirk ali zgodb iz svojih depojev, mednarodni muzejski svet (Icom) Slovenija pa je pripravil urbano razstavo muzejskih plakatov, ki so jih pripravili posamezni muzeji in galerije in so povezani z letošnjo temo mednarodnega muzejskega dne.

Obe razstavi bosta na ogled na Muzejski ploščadi Metelkova pred Slovenskim etnografskim muzejem. Odprli so ju ob 12. uri po koncu srečanja slovenskih muzealcev. Po napovedih bodo na strokovnem srečanju spregovorili o potencialih slovenskih muzejev na področju digitalizacije, inovacij in pomenu povezovanja ter sodelovanja v mednarodnem prostoru in načrtih muzejev za prihodnost.

Predsednica Mednarodnega muzejskega sveta (Icom) Slovenija Kaja Širok je na današnji novinarski konferenci ob mednarodnem muzejskem dnevu poudarila večplastnost moči muzejev, ki je nosilna tema letošnjega mednarodnega dne. Hkrati so pri Icom Slovenija predstavili rdeči seznam ogroženih predmetov kulturne dediščine Jugovzhodne Evrope.

Kot je še povedala Kaja Širok, je moč muzejev tudi v tem, da se ti zavedajo vloge in pomena, ki ga imajo, ter svojega poslanstva na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Moč muzejev je po njenih besedah tudi, da znajo izobraževati, tako fizično kot tudi digitalno, ter v solidarnosti, "ki gradi naše delo in prihodnost muzejske stroke". Gre za solidarnost v ožjem smislu v času pandemije covida-19 in širše v obliki podpore ukrajinskim muzejem in njihovim muzealcem, je dodala. Po njenih besedah je moč muzejev tudi v tem, da se oglasijo, ko prihaja do težav in kršitev zakonodaje, ki je vezana na ohranjanje kulturne dediščine. Muzeji so javna služba in delajo v korist celotne skupnosti.

Seznam ogroženih predmetov kulture dediščine JV Evrope

Icom Slovenija je na današnji novinarski konferenci predstavil še rdeči seznam ogroženih predmetov kulturne dediščine Jugovzhodne Evrope, kamor sodi tudi Slovenija. Na seznamu niso predstavljani predmeti, ki so bili odtujeni ali so izginili, ampak gre za listo ogroženih muzealij, ki lahko pride prav v študijske namene ali praktično na mejnih ali carinskih kontrolah. Ta seznam je simboličen, želi prikazati, kaj izginja, je še pojasnila Kaja Širok. Gre tako na primer za predmete iz cerkva, manjše podobe in glinene predmete kot tudi za Plečnikovo dediščino in Zemljevid slovenske dežele in pokrajin na papirju Petra Kozlerja.

Število muzejev se v Sloveniji razlikuje glede na različne evidence, v razvid je vpisanih 56 muzejev, članov Skupnosti muzejev Slovenije je okoli 90, a je muzejev v Sloveniji še veliko več, so za STA še pojasnili pri Icom Slovenija.

Mednarodni muzejski dan je letos namenjen razmisleku o moči muzejev pri doseganja trajnosti, inovacijah, dostopnosti ter gradnji skupnosti. Muzeji se lahko vključujejo v spodbujanje trajnega razvoja in socialne ekonomije ter razširjanje znanstvenih informacij o okoljskih izzivih. Hkrati so inovativna igrišča za nove tehnologije. Muzeji tudi povezujejo družbo, gradijo skupnosti ter prispevajo k oblikovanju informirane in angažirane civilne družbe, so zapisali pri Icomu Slovenija.

Mednarodni muzejski svet (Icom) je leta 1977 zaznamoval 18. maj kot mednarodni dan muzejev z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto mednarodni muzejski dan praznujejo v več kot 40.000 muzejskih ustanovah v 158 državah sveta.

Icom Slovenija je danes tudi razpisal nagrado za mednarodne dosežke slovenskih muzejev, ki jo običajno podelijo jeseni za mednarodno prepoznavne projekte slovenskih muzejev. Lani je nagrado Icom Slovenija prejel Slovenski etnografski muzej za razstavo o raziskovalki slovenskega porekla, ki je svojo znanstveno in raziskovalno delo s področja etnologije, antropologije in etnolingvistike posvetila staroselskim ljudstvom Paragvaja, Branislavi Sušnik.

Psom prijazen muzej in Psom dostopen muzej

Skupnost muzejev Slovenije na mednarodni dan muzejev uvaja novi oznaki Psom prijazen muzej in Psom dostopen muzej. Veliko slovenskih muzejev in galerij sicer že zdaj omogoča lastnikom psov obiske muzejskih in galerijskih prostorov, vendar te informacije do zdaj niso bile nikjer zbrane. Psom dostopen muzej je muzej, v katerem lahko psi lastnike spremljajo ob ogledu vseh razstavnih prostorov, zanje pa je pripravljen tudi prostor, kjer lahko lastnike tudi počakajo in se odžejajo. Psom prijazen muzej je muzej, v katerega psi nimajo vstopa oziroma je vstop dovoljen samo v določene prostore, je pa zanje pripravljeno mesto, kjer lahko svoje lastnike varno počakajo in se odžejajo.

Skupni akciji so se pridružili naslednji muzeji:
- Psom prijazen muzej: Galerija Božidar Jakac, Koroška galerija likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski muzej, Posavski muzej Brežice, Pilonova galerija, Pokrajinski muzej Koper, Sinagoga Maribor, Slovenski etnografski muzej, Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Celje.
- Psom dostopen muzej: Center Noordung, Belokranjski muzej Metlika, Loški muzej Škofja loka, Kulturni dom Franca Bernika Domžale – Galerija Domžale, Kulturni dom Franca Bernika Domžale – Slamnikarski muzej, Kulturni dom Franca Bernika Domžale – Menačekova domačij, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Muzej novejše zgodovine Celje, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej Velenje (Velenjski grad, Muzej usnjarstva na Slovenskem, Hiša mineralov, Kavčnikova domačija, Grilova domačija, Spominski center 1991), Pokrajinski muzej Kočevje, Pomurski muzej Murska Sobota, Slovenski gledališki inštitut, ZKMŠ Litija – enota Mestni muzej Litija, Tržiški muzej, Dolenjski muzej Novo mesto, Notranjski muzej Postojna.

V prispevku Janka Petrovca, dopisnika iz Rima, pa utrip iz narodnega muzeja v italijanski prestolnici ob današnjem mednarodnem prazniku muzejev.