Izkopavanja so v prezbiterijskem delu cerkvene stavbe potekala pred začetkom montaže talnega ogrevanja, poroča BBC. Med drugim so izkopali območje, za katero so arheologi prepričani, da je bila nekoč kripta, prav tako nekaj grobnic.

Najverjetneje gre za škofovski grobnici iz 12. in 13. stoletja. V njih so verjetno pokopali škofa Roberta Warelwasta in Williama Brewerja – njune posmrtne ostanke so nato prenesli leta 1320. Po navedbah strokovnjakov prinašajo najdbe nove podatke za spoznavanje preteklosti sakralne stavbe.

"Odkrili smo tla normanske stavbe z prvotnim glavnim oltarjem, kar je bilo nazadnje videno pred kakšnimi 700 leti," je dejal arheolog John Allan. Kot pravi, so za oltarjem proti vzhodu našli območje, za katero domnevajo, da je bila normanska kripta. "To je gotovo najbolj vznemirljivo arheološko odkritje v katedrali Exeter do zdaj."

Začetki katedrale segajo v leto 1050, najprej je sledila romanska faza, pozneje je dobila stavba gotski videz – v različnih fazah je gradnja potekala od 12. do 14. stoletja. Kot so pokazale predhodna izkopavanja, stoji srednjeveška stavba na rimskih ostalinah – na vrtu samostana so odkrili ostanke rimske ulice, lesenih stavb in zid rimske hiše.

Arheologov najdbe iz rimskih časov niso zares presenetile, saj je bil Exeter v času rimskega imperija tabor II. Avgustove legije pod osebnim poveljstvom Vespazijana. V srednjem veku je Exeter postal pomembno versko središče s stolnico, ki je v 16. stoletju postala anglikanska stavba.