Prenovo tega kulturnega spomenika državnega pomena vodi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Večdelni poseg so zagnali v zvoniku. Dela naj bi letos končali in se nato lotili notranjščine prezbiterija ter nato preostalih delov. Prenova zvonika bo stala približno 400.000 evrov.

Eden največjih zvonikov v Sloveniji
Skoraj polovico stroškov prenove zvonika s sredstvi rednega razpisa za sofinanciranje spomeniškovarstvenih akcij med letoma 2021 in 2022 bo pokrila država, preostanek bo kot investitor posega prispevalo ljubljansko zasebno podjetje Reitenburg.

Najzahtevnejši del prenove predstavlja zvonik s številnimi kamnoseški detajli in izvirno zidarsko tehnologijo. Njegova zgornja polovica je bila sicer v 19. stoletju precej predelana. Je tudi eden največjih zvonikov v Sloveniji.

"Cerkev so nazadnje temeljito prenovili konec 19. stoletja. Posamezna prenovitvena dela, ki so zajela notranjščino zvonika in prenovo strehe prezbiterija, so sledila leta 1975. Med letoma 1983 in 1984 so prenavljali pročelje prezbiterija in notranjščino cerkve. Med letoma 2000 in 2005 so restavrirali tri oltarje in okensko krogovičje z zasteklitvijo," so še navedli na zavodu za varstvo kulturne dediščine.

Začetki šentrupertske cerkve in župnije, ki jo viri prvič omenjajo leta 1163, segajo v obdobje med letoma 1044 in 1072. Najstarejša sta cerkveni prezbiterij in zvonik, lupino in ladijski obok pa so zgradili okoli leta 1497.

Sprva so jo zasnovali dvoladijsko
Končanje srednjeveškega razvoja stavbe, ki so jo zaradi turških vpadov ogradili z obzidjem in spremenili v tabor, pod njenimi gotskimi okni pa prebili strelske line, pomeni posvetitev cerkve in njenih oltarjev 14. oktobra 1520. Cerkev in njena oprema sta kasneje doživeli nekaj sprememb, korno stopnišče, empora na južni strani in oltarji pa so iz 19. stoletja.

Cerkev sv. Ruperta so sprva zasnovali dvoladijsko z dolgim prezbiterijem in zvonikom, ki v spodnjem delu služi tudi za zakristijo. Gradil jo je del ekipe, ki je pred tem gradila romarsko cerkev na Ptujski Gori.

Dvoladijske zasnove graditelji niso do konca izpeljali in so jo konec 15. stoletja oblikovali kot vzdolžno triladijsko dvorano po vzoru gorenjskih cerkva, ki so kot standard pri oblikovanju cerkvenih prostorov uveljavile komplicirane sheme reber, okrašene s polnoplastičnimi sklepniki in konzolami.

Ob njeni 500-letnici je Slovensko konservatorsko društvo lani izdalo monografijo Župnijska cerkev v Šentrupertu na Dolenjskem ‒ 500-letnica izgradnje, oprave in posvetitve.