Študijo so izvedli raziskovalci na Univerzi v Padovi ob 700-letnici smrti beneškega raziskovalca Marka Pola. Ugotovitve so predstavili na mednarodni konferenci v Benetkah na temo Marko Polo, knjiga in Azija: Raziskovalne perspektive 20 let pozneje. Prejšnje raziskave so nakazovale, da bronasti kip krilatega leva izvira iz vzhodne Anatolije, torej s tal današnje Turčije, iz časa med 4. in 3. stol. pr. n. št.

V Benetke z očetom in stricem Marka Pola?
Glede na nove kemične dokaze pa izvira iz nahajališč bakrove rude na Kitajskem. Izotopi svinca so razkrili, da so bili glavni deli kipa izdelani iz bronastih usedlin iz spodnjega toka reke Jangce. Znano je bilo že, da je bil kip v delih prepeljan v Benetke, pri čemer obstaja verjetnost, da sta to storila Polov oče in stric, Nicolò in Maffeo, ki sta bila v Pekingu na dvoru velikega kana med letoma 1264 in 1266.

Avtorji študije ugotavljajo še, da nemara sploh ne gre za leva oz. hibrid leva in grifina, torej mitološko bitje s trupom, repom in zadnjimi nogami leva ter z glavo, perutmi in kremplji orla na sprednjih tacah. Gre za simbol Benetk in njihovega zavetnika svetega Marka. Upodablja se s krili, svetniškim sijem in knjigo pod šapo – tremi elementi, povezanimi s svetnikom Markom Evangelistom.

Najverjetneje predelan kitajski dženmušov
A glede na nove ugotovitve naj bi v resnici bil nekoliko predelan kitajski varuh grobnic, znan kot dženmušov. Vodje raziskave Massima Vidala po lastnih besedah tudi ni nikoli prepričala trditev, da kip izvira iz helenističnega sveta. "Vedno sem imel vtis, da je lev kitajski hibrid, nadvse manipuliran kitajski kip. Zdaj smo dokončno razrešili dolgoletno uganko, slogovni in kemični podatki pa se popolnoma ujemajo s hipotezo, da je bil beneški lev narejen na Kitajskem," je dejal za Artnet.

Krilati lev je nekje med letoma 1261 in 1264 postal uradni simbol Benetk. Čeprav ni natančno znano, kdaj so ga postavili na Trg svetega Marka, so akademiki prepričani, da se je to zgodilo še pred vrnitvijo Marka Pola v Benetke. Ob najnovejših kemijskih analizah so zgodovinarji naredili še primerjavo med beneškim bronastim levom in varuhi grobnice iz dinastije Tang, ki je vladala med letoma 618 in 907.

Več dokazov, da gre za predelano podobo
Velik del bronaste dediščine dinastije Tang je bil pretopljen ali uničen, a porcelanasti primerki dokazujejo veliko podobnost na področju nosnic, zob, dlak in obrazne mimike. Nadaljnji dokaz so luknje v glavi beneškega kipa, za katere raziskovalci menijo, da so tam bili nekoč rogovi. Še en dokaz so ušesa, ki so jih s predelavo zaobšli.

Po Vidalovem mnenju je naslednji korak, da zgodovinarji sistematično preučijo vso kitajsko keramiko iz obdobja pred dinastijo Ming, ki so jo našli v Benetkah. Kot dokazuje porcelan iz poznega 13. stoletja, ki so ga našli v mestu, so obstajale trgovske poti še pred Markom Polom, potekale pa so od južne Kitajske skozi pristaniška mesta Sumatre in vzdolž zahodne obale Indije, preden so se usmerile po kopnem skozi današnji Iran in Turčijo proti zahodni Evropi.

Drugačna vloga trgovcev in raziskovalcev pri razvoju Benetk?
Keramični izdelki so potovali skupaj z drugim blagom. Nadaljnje raziskave bi lahko preoblikovale vlogo beneških trgovcev in raziskovalcev pri razvoju mesta, veliko let pred Polovo knjigo Knjiga čudes sveta, znano tudi kot Potovanja Marka Pola. "To kaže na nepristransko naravo njihovega pogleda na svet. Globalni kontekst, v katerem bi se strašljiv pošastni varuh lahko spremenil v sveto podobo enega od štirih apostolov." Po Vidalovih besedah bi bilo idealno, če bi lahko kip odnesli na temeljit pregled, a dodaja, da je to najbrž "pobožna želja", še piše Artnet.

Kip sicer tehta okoli tri tone. Napis na knjigi pod njegovo taco se glasi: Pax tibi Marce, evangelista meus, kar v prevodu pomeni Mir tebi, Marko, moj evangelist. Po legendi je namreč neurje ogrozilo življenje svetega Marka med obiskom beneške lagune v 1. stoletju našega štetja. Na pomoč naj bi mu prišel angel, ki se mu je prikazal in s temi besedami pomiril prestrašenega svetnika, navaja Euronews.