Literarna zgodovinarka Katja Mihurko ugotavlja, da je konec 19. in na začetku 20. stoletja v pisnih delih avtoric opazen premik k intenzivnemu ukvarjanju s temami, ki so povezane s spolno željo. Predstavila bo projekt DEWONA, ki se ukvarja s spolno željo v delih slovenskih književnic. Zanima jo, kako so slovenske pisateljice prispevale k srednjeevropskemu diskurzu o spolni želji.

Pri feminističnem gibanju gre tudi ali predvsem za boj za besede, pomene in miselno tradicijo. Gre za boj o tem, kaj neka beseda pomeni, kako jo uporabljamo, pa tudi zlorabljamo. Zanimalo nas bo, kakšna je bila pot pravne regulacije splava pri nas in kako bogata je zgodovina spolne vzgoje. Zanimive postaje na tej poti bo interpretirala zgodovinarka Maja Vehar.

Sovjetska zveza je bila prva država na svetu, ki je legalizirala splav (leta 1920). Legalizacija je bila del širše reforme, ki je stremela k izboljšanju pravic žensk, prizadevali so si tudi za enakost na delovnem mestu in enak dostop do izobrazbe. Stalin pa je leta 1936 na podlagi pronatalističnih načel pred izbruhom druge svetovne vojne splav kriminaliziral.

Z uzakonitvijo splošne volilne pravice žensk po drugi svetovni vojni, s katero se je Jugoslavija postavila ob bok drugim južnoevropskim državam, ki so s podobno zamudo uzakonile žensko politično enakopravnost, se je začel proces družbenih sprememb v korist žensk. Če sta bili prva in druga generacija feministk zaslužni za pridobitev ženskih političnih pravic in za odpravo diskriminacije na delovnem področju, v Evropi in ZDA, kakšna je podoba feminizma danes? Sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik na vprašane o repatriarhalizaciji evropske družbe odgovarja: "Meni se zdijo v Evropi vse pridobljene pravice v nevarnosti, vključno z moškimi in ženskimi delavskimi pravicami."

Spregovorili bomo tudi o tem, zakaj se spolna razlika pojavlja vselej na prizorišču in presečišču z drugimi neenakostmi in zakaj s(m)o ženske pogosto dvojno diskriminirane. Filozofinja Eva Bahovec poudarja: "Kot je rekla francoska filozofinja in pisateljica Simone de Beauvoir, ko je pisala knjigo o starosti – vsi smo stari, ampak ženske smo še starejše."