Tako kot na nacionalni ravni pa je po mnenju kandidatke Liste za pravičnost in razvoj treba spremeniti delovanje tudi mestne občine, preden se izvoli nov mestni svet. Spremembo pa bi dosegli z uvedbo novih pravil delovanja, ki bi vključevale odgovornost in možnost zamenjave vodilnih posameznikov.

Sicer pa Lidija Divjak Mirnik, ki je direktorica mariborskih študentskih domov, ni novinka v lokalni politiki. Od leta 2006 je namreč tudi mestna svetnica, vselej pa je bila v opoziciji. To ji je omogočilo podroben vpogled v delovanje mestne občine in zavodov. Mnenja je, da bi se lahko stvari peljale bolje kot do zdaj, vendar dosedanje vodstvo občine teh predlogov za izboljšavo ni upoštevalo.

Kaj je bil povod za vašo odločitev, da boste kandidirali za županjo?
Od leta 2006 naprej sem svetnica v Mestni občini Maribor in ves čas tudi v opoziciji, kjer lahko spremljamo delo koalicije. V vsem tem času sem dobila zelo dober vpogled v delovanje sistema občine in tudi vseh zavodov, javnih podjetij in drugih organizacijskih oblik, v katerih občina sodeluje kot ustanoviteljica ali pogodbeni partner. V nekem trenutku se človek odloči, da bi se stvari lahko in tudi morale peljati bolje kot do zdaj, sploh če veš, kako bi to lahko storil, in že dalj časa daješ obstoječemu vodstvu občine predloge za boljše vodenje, ki pa so bolj ali manj neuslišani.

Kaj je po vašem mnenju v Mariboru šlo narobe, da je sprožilo dogodke, ki so pripeljali v trenutni položaj?
Ekonomska in družbena kriza v Evropi se kaže tudi v Sloveniji in še posebej v Mariboru, ki vedno plača največjo ceno, ko ekonomska krivulja zaniha navzdol in pademo v širšem okolju v takšno ali drugačno krizo. Prebivalci Maribora in tudi nasploh Štajerci so po naravi veseli in prijazni ter izjemno strpni ljudje, vendar ko ne vidijo več izhoda oziroma neke luči na koncu tunela, se v nas prebudi upornik, ki zahteva spremembe.

Kako kot Mariborčanka gledate na proteste, ki so se razširili tudi po drugih krajih v Sloveniji, in kako gledate na kulturni praznik, ko se je zgodila vseslovenska ljudska vstaja na eni in Zbor za republiko na drugi strani?
Protesti so v veliki meri upravičen odziv na stanje v družbi, pogrešam pa jasno oblikovane cilje, kaj želimo s pomočjo protestov doseči. Cilj bi moral biti reforma ustavnega reda in inštitucij v temeljnem smislu, in ne zgolj površinski popravki sistema oziroma ljudi na posameznih funkcijah. Morali bi zahtevati in tudi udejanjiti novo republiko na podlagi novih skupnih zavez za prihodnost.

Kakšno je vaše stališče do zahtev, da bi morali odstopiti tudi mestni svetniki? Ali bi obstoječi svet lahko ogrozil delovanje novega župana?
Kot svetnica, ki od leta 2006 deluje v mestnem svetu kot opozicijska svetnica, je moje mnenje, da bi morali najprej spremeniti pravila delovanja v Mestni občini Maribor in šele potem izvoliti nove svetnike. Če tega ne storimo, se bo stara praksa nadaljevala in dosegli ne bomo ničesar. Če nimamo novih pravil delovanja, ki bodo predvidevala odgovornost in tudi možnost zamenjave župana, svetnikov in posameznikov znotraj mestne uprave, nismo naredili nobene prave spremembe.

Franc Kangler je za seboj pustil več nedokončanih projektov. Bi jih vi, če bi bili izvoljeni, izpeljali do konca?
Sama bi nemudoma izpeljala dva projekta. Prvi je projekt Aerologistični center na letališču Maribor, kjer bi lahko z pomočjo evropskih sredstev v finančni perspektivi 2014-2020 pridobili do 3000 novih delovnih mest. Drugi pa je projekt Znanstvenega parka, ki bi omogočal delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in hkrati zadržal visoko kvalificirane kadre v Mariboru. Opustila pa bi projekte, ki so ta trenutek nerealno izvedljivi glede na finančno stanje v blagajni Mestne občine Maribor.