Slabo desetletje je bilo sporočilo iz ZDA jasno: gremo na Mars. Rdeči planet je predstavljal naslednjo veliko avanturo, neosvojeno "novo celino", ki čaka na Kolumba 21. stoletja. Nekdanji predsednik Barack Obama je bil malo po prevzemu mandata jasen. Mesec je zgodba prejšnjega stoletja. "Tam smo že bili," je izjavil. Prekinil je dotakratni program Sozvezdje (Constellation) in NASI dal jasen mandat, naj razvije vse potrebno, da bo ameriška zastava zaplapolala tudi na 60 milijonov kilometrov oddaljenem planetu.

Z nastopom položaja novega predsednika ZDA Donalda Trumpa pa so poznavalci začeli nakazovati, da se utegnejo zadeve spremeniti. Isto se je dalo razbrati tudi iz bolj svežih načrtov NASE. Zdaj, oktobra 2017, so postale spremembe uradne. Za Združene države Amerike je človek na Marsu druga prioriteta. Prva je vrnitev človeka na Mesec. To je razglasil podpredsednik ZDA in vodja Nacionalnega vesoljskega sveta, Mike Pence.

Spremembe je naznanil na prvi seji dotičnega sveta, obujenega po več desetletjih, in v obširnem komentarju za enega izmed ameriških časopisov. V. d. administratorja NASE Robert Lightfoot jih je pozdravil, piše v sporočilu za javnost agencije.
Ta je še do pred kratkim načrtovala vrnitev astronavtov na bolj oddaljene misije s projektom ARM, ki je predvideval človeški obisk asteroida v bližini Zemlje. ARM je bil letos odpovedan, in kot kaže, bo nadgrajen s precej velikopoteznejšo različico. Obiskom tal Meseca.

Nova vesoljska tekma že poteka
Temeljni razlog za spremembo je tekma z drugimi velesilami sveta, ki hitro razvijajo vesoljske kapacitete; še posebej Kitajsko in Rusijo, je mogoče razbrati iz Penceovega govora. Težave so tako gospodarske kot varnostne narave. Obe državi, še posebej Kitajska, postajata vse zmogljivejši v orbiti Zemlje in sposobni sestreliti satelite. Prav na komunikacijski hrbtenici satelitov pa temelji ameriška vojska. ZDA bodo poskušale to grožnjo nevtralizirati, pri čemer bo v prihodnosti zelo na preizkušnji pravo vesolja. To določa, da se vesolje lahko uporablja izključno v miroljubne namene.

Države jemljejo tudi zalet za prihajajočo dobo vesoljskega rudarjenja in kolonizacije drugih nebesnih teles. Rudarjenje je sicer še daleč od ekonomsko smiselnega in tudi tehnologija za početje je globoko v povojih (v Evropi se s tem največ ukvarja Luksemburg); a če ima le en Zemlji bližnji asteroid v sebi več platine, kot so je do zdaj izkopali iz zemlje, potem so surovine z neba le vprašanje časa.

Mesec kot postojanka in črpalka
Ob tem postaja Mesec vse pomembnejši. Je razmeroma blizu Zemlji, saj potovanje do njega traja le nekaj dni. Je potencialno najdišče dragocenosti, denimo določenega izotopa helija, koristnega za še eno tehnologijo prihodnosti, fuzijo. In še pomembneje: na njem je veliko vodnega ledu. Voda je nepogrešljiva za človeška bitja, lahko pa se tudi razbije na kisik (za dihanje in gorenje) in vodik (gorivo). Mesec bo torej nekoč črpalka in človeška postojanka, navsezadnje pa bo uporaben tudi za komunikacije in globlje v Osončje in observatorije.

Te potenciale sta v tekočem desetletju prepoznali Rusija in Kitajska, ki sta za Luno pripravili (in tudi že izvedli) vse številnejše misije. Marsu posvečata neprimerljivo manj pozornosti. Rdeči planet je daleč, za kak red velikosti dražji, precej bolj tvegan; predvsem pa - vsaj srednjeročno - nima bistvenih koristi za morebitno vesoljsko ekonomijo.

Marsova privlačnost je predvsem v potencialu naslednje velike trofeje, dokaz zmogljivosti naroda in človeškega napora. Kar pa je bilo do zdaj očitno še najvabljiveje za ZDA.

Nič več; tudi Združene države Amerike so prepoznale, kje je vzniknila nova vesoljska tekma. Bolj kot simbolika odtisa škornja v rdečem prahu je prevladala realnost tekme za prostor, komunikacije in surovine.

Pence: Programu bomo vrnili središče
"Amerika bo znova vodilna v vesolju," sporoča Pence - sodeč po sporočilu za javnost iz Bele hiše. Vesoljski program je po njegovem mnenju preveč široko zastavljen, primanjkuje pa mu osredotočenosti. "Ameriški vesoljski program bomo preusmerili proti človeškemu raziskovanju in odkrivanju. [...] To pomeni, da bomo znova vzpostavili svojo navzočnost na Luni, kar je strateški cilj vitalnega pomena," je zapisal Pence. "Obnovili bomo zavezo Amerike do ustvarjanja vesoljske tehnologije, ki je potrebna za zagotavljanje nacionalne varnosti."

Pri tem bodo pomemben dejavnik tudi interesi gospodarstva in zasebnega sektorja ter civilne družbe pri raziskovanju vesolja. ZDA bodo z reformami na različnih področjih širile nabor priložnosti za ameriške državljane in poskrbele, da ZDA ostanejo na čelu gospodarskega razvoja tudi v vesolju.

Mars pride na vrsto pozneje
Mars sicer ni popolnoma prezrt, a očitno v drugi vrsti. Amerika bo tja poslala človeka, a šele, ko bo lunarni del vzpostavljen, je poudaril Pence. "Naši astronavti se bodo vrnili na Mesec, a ne le zato, da v prahu pustijo zastave in odtise, temveč zato, da vzpostavijo temelje za poznejše misije na Mars in tudi dlje," je povedal v govoru.
Fizična vrnitev na Mesec je voda na mlin Evropski vesoljski agenciji, ki se zavzema za mednarodno vzpostavitev prave naselbine na Luni kot naslednice ISS-ja.

Z denarjem na plan ali pa ...
Ni pa razkril konkretnih načrtov in oprijemljivih ciljev, niti časovnice. Prav tako ni jasno, kdo bo vse to plačal. Vse omenjeno v prejšnjih povedih je neizogibna nujnost za izvedbo. Pričakovati je, da bo obujeni Nacionalni svet za vesolje skupaj z zakonodajno vejo oblasti v prihodnosti za vse to poskrbel. A vse dokler ne bo, tudi Penceove besede ne morejo meso postati.

Še posebej denar bo težava. Pence je namreč naštel precej ciljev. Ne le, da bodo ZDA znova pionir pri vrnitvi na Luno in postavile orbitalno postajo pri njej (kot kaže, v sodelovanju z Rusijo), hkrati bodo vzdrževale navzočost v nižji Zemljini orbiti. To pomeni ali ohranjanje obstoječe Mednarodne vesoljske postaje ali gradnjo nove; v vsakem primeru pa več milijard dolarjev stroškov samo na ta račun.

Naj bo Mars, Luna ali nova orbitalka pri Zemlji, v vsakem primeru bodo ZDA morale povečati vesoljski proračun; sploh za prvi dve postavki izdatno. Z zdajšnjih 17 milijard dolarjev letno se bo moral skoraj podvojiti, da zaobjame vse.

Pence pa je v govoru namignil, kako utegne država vse to pripeljati pod streho. Zasebni sektor. Načrtovani dvojček težkonosilne rakete SLS in vesoljske ladje Orion, ki naj bi opravil ključno delo pri izvedbi vseh teh načrtov, bo stal (predvidoma) več kot milijardo dolarjev na izstrelitev. Te so predvidene vsako leto po letu 2022, da bi zgradili načrtovani Globoko vesoljski portal. Zasebni podjetji SpaceX s težkonosilko Falcon Heavy, katere krstni polet je predviden še za letos, in Blue Origin z raketo New Glenn obljubljata isto storitev za le tretjino cene. Koliko je obljuba realna, bo pokazal čas. A če bo, potem bo morda NASA v isti proračun stlačila precej več dejavnosti.

Od leta 1972 samo v nižjo orbito
V vsakem primeru bo to ogromen korak naprej pri raziskovanju vesolja. Od leta 1972, ko se je končala še zadnja v nizu slavnih misij Apolla, človek ni šel višje od nižje Zemljine orbite, torej okoli 400 kilometrov nadmorske višine. Takrat se je začelo obdobje vesoljskih čolničkov (Space Shuttle), ki je trajalo vse do leta 2011, in osredinjenosti na različne vesoljske postaje v tirnici okoli Zemlje.
S padcem železne zavese so predsedniki ZDA začeli pogledovati dlje in politično blagoslavljati programe, ki bi človeštvo vrnili na Mesec, spravili na Mars in tudi dlje. A od njih ni ostalo tako rekoč nič, saj so si jih drugega za drugim ob menjavi oblasti - odpravljali. Tudi zato je treba Penceove besede, dokler jih država ne podpre z denarjem, jemati z rezervo. Kot odmev tistih časov sicer ostajata omenjena raketa SLS (ki bo narejena deloma iz starejše opreme) in vesoljska kapsula/ladja Orion, katere razvoj se je prav tako sprožil na začetku tisočletja.
Trenutno najbolj aktualen načrt NASE, Globoko vesoljski portal, predvideva po najmanj eno izstrelitev omenjenega dvojčka na leto, začenši z letom 2022. V nebo bi ponesel astronavte in opremo, potrebno za gradnjo orbitalke pri Mesecu. Pri sami orbitalki pa bi proti koncu prihodnjega desetletja začeli graditi t. i. Globoko vesoljski transport, vesoljsko ladjo, ki naj bil leta 2033 astronavte ponesla na večletno potovanje mimo Venere in okoli Marsa.
Prej omenjeni SpaceX ta čas prihaja na dan z načrti, kako naj bi podjetje človeka na Mars poslalo že z letom 2024. A za zdaj nima ne rakete za to niti denarja, še manj je jasno, kako bi ga sploh lahko zbral - razen z državo. Splošno sprejeta ocena je namreč, da bi misija na Mars s človeško posadko in vrnitvijo domov stala okoli 100 milijard dolarjev.
Kaj bo z ISS-jem
Penceov govor meče še dodatno senco na usodo Mednarodne vesoljske postaje. ISS ima zagotovljeno financiranje do leta 2024 in sodelujoče države bodo kmalu morale sprejeti odločitev, ali bodo namenjale več milijard dolarjev letno za podaljšanje do leta 2028. Če bo program vrnitve na Mesec res stekel, potem bo verjetno tja odtekel tudi denar.