Nedelja, 10. februarja 1991, je bil nepozaben dan za slovenski šport. Po prvi seriji je bil Leščan na odličnem drugem mestu, zaostajal pa je le za Japoncem Akiro Higašijem. V drugi seriji je odlično skočil Norvežan Rune Olyjnik, ki je vodil do nastopa Francija Petka.

Slovenski šampion je zdržal pritisk in prevzel vodstvo. Higaši je imel ponesrečen skok - pristal je na hrbtišču skakalnice in bil le deseti. Veliko slavje se je začelo, Petku pa so zaradi pristnega veselja naslov privoščili tudi konkurentje.

Leta 1837 je v dvoboju v Sankt Peterburgu umrl ruski pesnik Aleksander Sergejevič Puškin, star komaj 37 let.

Bil je najpomembnejši predstavnik ruske romantike in ruske poezije sploh. Pesnik in pisatelj je bil zaradi svojih svobodomiselnih nazorov nekaj časa v pregnanstvu. Kot tak se je uveljavil predvsem s svojimi pesniškimi deli – romanom v verzih Jevgenij Onjegin, ki ga je napisal med letoma 1825 in 1832, ter z drugimi daljšimi pesnitvami in lirskimi pesmimi, hkrati pa tudi z dramami, kot je zgodovinska tragedija Boris Godunov (1825), in proznimi deli, med katerimi najdemo fantastično pripoved Pikova dama (1833).

Napisal je več kot 500 del, poleg omenjenih so med najbolj znanimi še Zimski večer, Pesniku in Stotnikova hči.

Leta 1979 je v Ljubljani umrl slovenski politik in marksistični teoretik Edvard Kardelj.

Kardelj se je rodil v delavski družini Ljubljani 27. januarja 1910. Kot 16-letni mladenič se včlanil v mladinsko organizacijo jugoslovanskih komunistov (SKOJ), dve leti kasneje pa je postal član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ).

V času druge svetovne vojne je bil politični in ideološki vodja slovenskih partizanskih enot. Bil je član Vrhovnega štaba NOV in POJ. Kot odposlanec se je udeležil Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju.

Vrhovni ideolog je bil tudi po vojni, ko je bil predsednik kontrolne komisije, zunanji minister Jugoslavije, predsednik izvršnega sveta Jugoslavije in predsednik jugoslovanske ljudske skupščine.

Drugi dogodki na današnji dan:

Leta 1258 so Mongoli uničili Bagdad. Mesto so požgali do tal, ubili pa so več kot 10.000 ljudi.

Leta 1542 so angleško kraljico Catherine Howard, ženo kralja Henrika VIII., zaprli v londonski Tower. Tri dni kasneje so jo obglavili.

1755 je umrl francoski pisatelj in filozof Montesquieu.

Leta 1763 je Velika Britanija po sedmih letih vojne dokončno osvojila Quebec in Montreal. S podpisom sporazuma v Parizu je Kanada pripadla Veliki Britaniji, Francija pa je morala zmagovalki odstopiti vsa svoja ozemlja.

Leta 1798 je general Berthier v imenu francoske republike zavzel Rim in iz Vatikana izgnal papeža Pija VI.

Leta 1840 se je angleška kraljica Victoria poročila s princem Albertom Saxe-Coburg-Gothom.

1861 se je rodil slovenski literarni in kulturni zgodovinar in etnograf Matija Murko. Bil je tudi profesor slovanske filologije v Gradcu, Leipzigu in Pragi. Umrl je leta 1952.

1868 je umrl škotski pisatelj in fizik sir David Brewster.

1887 se je rodil slovenski zgodovinar, književnik, esejist in prevajalec Janko Lavrin. Bil je eden od ustanovnih članov slovenskega PEN-a, ki so ga ustanovili leta 1926. Umrl je leta 1986.

1890 se je rodil ruski pesnik in pisatelj Boris Leonidovič Pasternak. Njegovo najbolj znano delo je Dr. Živago. Prevajal je Shakespeara, Goetheja, Kleista in Rilkeja. Nobelovo nagrado, ki naj bi jo dobil za roman Doktor Živago, je moral leta 1958 odkloniti. Umrl je leta 1960.

Leta 1897 se je rodil ameriški znanstvenik in dobitnik Nobelove nagrade John Franklin Enders.

1898 se je rodil nemški dramatik, gledališki teoretik in pesnik 20. stoletja Bertold Brecht. Zaslovel je z delom Opera za tri groše, ki ga je ustvaril skupaj z nemškim skladateljem Kurtom Weillom.

Leta 1920 je Jozef Haller de Hallenburg izvedel simbolično zaroko med Poljsko in morjem, s čimer je proslavil obnovitev pravic Poljske do odprtega morja.

Leta 1923 je v Münchnu umrl nemški fizik in prvi Nobelov nagrajenec za fiziko leta 1901 Wilhelm Conrad Röntgen.

1932 je umrl angleški pisatelj in novinar Richard Horatio Edgar Wallace.

1940 je bila prvič prikazana risanka Tom in Jerry.

Leta 1947 so bili v Parizu podpisani mirovni sporazumi z Italijo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Finsko, medtem ko vprašanja Nemčije in Avstrije niso rešili.

1949 so v newyorškem gledališču Marocco premierno uprizorili Trgovčevo smrt.

Leta 1950 se je rodil ameriški plavalec Mark Spitz. Na olimpijskih igrah leta 1968 v Mexico Cityju je osvojil srebro na 100 m delfin in bron na 100 m prosto. Z ameriškima štefatama 4 x 100 m prosto in 4 x 200 m prosto je postal olimpijskih zmagovalec. Štiri leta kasneje je v Münchnu zablestel v polnem sijaju. Priplaval si je sedem zlatih odličij (100 m delfin, 200 m delfin, 100 m prosto, 200 m prosto, 4 x 100 m prosto, 4 x 200 m prosto in 4 x 100 m mešano), v vseh disciplinah pa je postavil tudi svetovni rekord.

Leta 1954 je ameriški predsednik Dwight Eisenhower opozoril ZDA pred intervencijo v Vietnamu

Leta 1970 je v Val d'Iseru plaz zasul hotel, v katerem je bilo 250 gostov.

1982 so začeli predvajati nemški film Podmornica (Das Boot).

Leta 1996 je Gregor Cankar na štadionu v Šiški v Ljubljani na državnem prvenstvu v skoku v daljino postavil slovenski dvoranski rekord. V zadnji seriji je skočil 8,24 metra.

Leta 1996 je bil svetovni trgovinski center v Londonu delno uničen zaradi eksplozije bombe.

Leta 2002 je Predrag Stojaković postal prvi Neameričan, ki je na košarkarskem vikendu All Star v Ligi NBA zmagal v metanju trojk.

2005 je umrl ameriški dramatik Arthur Miller.

Leta 2005 je Severna Koreja priznala izdelavo jedrskega orožja.