je angleška čezoceanska ladja RMS Titanic na svojem prvem potovanju prek severnega Atlantika trčila v ledeno goro.
Lastnica ladje je bila družba White Star Line, zgradili pa so jo v ladjedelnici Harland and Wolff v Belfastu. Ladjo so zgradili zaradi tekme z drugima dvema potniškima ladjama – Lusitanio in Mauretanio.

Titanik je bil druga od treh sestrskih ladij, prva je bila Olympic, tretja pa Britannic (originalno ime je bilo Gigantic). Ladje so imele status najrazkošnejših in največjih na svetu v tistem času.

Med gradnjo je bil Titanik največji parnik na svetu, potonil pa je med prvim potovanjem čez Atlantik v nedeljo, 14. aprila 1912.

Tega dne je ob 23.40 (po ladijskem času) trčil v ledeno goro, dve uri in štirideset minut pozneje pa je potonil. V ledeno mrzli vodi je umrlo 1.517 ljudi, na ladji pa je bilo ob izplutju 2.223 potnikov. Rešilo se je največ žensk in otrok oziroma 706 potnikov.

Ob gradnji so verjeli, da se ladja ne more potopiti, saj so uporabili najnaprednejšo tehnologijo. Titanik so začeli graditi 31. marca 1909, trup je bil narejen 31. maja 1911, opremljanje ladje pa je bilo končano 31. marca naslednje leto.

Titanik je bil dolg 269 metrov, širok 28 metov, težek 46.328 ton, višina ladje od morske gladine do palube pa je bila 18 metrov. Njegova največja hitrost je bila 43 kilometrov na uro oziroma 23 vozlov. Imela je štiri 19-metrske dimnike, od katerih pa eden ni deloval, ampak so ga ladji dodali, da bi delovala bolj impresivno.

Sprejela je lahko največ 3.547 potnikov in članov posadke. Poleg potnikov pa je bila namenjena za prevažanje pošte. Bila je prva ladja, ki je imela na krovu bazen, telovadnico, turško kopel, knjižnico in igrišče za skvoš.

Sobe v prvem razredu so bile okrašene, pohištvo je bilo ročno izdelano in ornamentirano, vse so bile oblite z dragocenim lesom. Trup ladje je bil razdeljen v 16 vodotesnih prekatov.

Kapitan ladje je bil Edward J. Smith, ko pa je ladja odplula na svojo prvo in edino pot, je bilo potovanje prestavljeno za eno uro zaradi nesrečnega dogodka, saj bi ladja New York, ki je bila privezana le nekaj metrov stran, skoraj trčila ob Titanik.

Po potopu je ekipa ladjo našla na globini 3.800 metrov jugovzhodno od Nove Fundlandije. Odkrili so, da se je ladja prelomila na dva dela, deli ladje, pohištvo, jedilni pribor in osebni predmeti potnikov pa so bili raztreseni več kot 2,6 kvadratnega kilometra okrog razbitin. Od leta 1994, ko je lastništvo nad razbitinami dobila družba RMS Titanic Inc., je bilo na površje prinesenih že več kot 6.000 artefaktov. Morje in mikroorganizmi pa naj bi v prihodnjih petdesetih letih ladjo popolnoma razgradili.

Leta 1759 je umrl veliki nemški skladatelj Georg Friedrich Händel. Napisal je 40 oper, 122 kantat in 37 inštrumentalnih sonat.

Leta 1818 je Luka Čeč odkril notranjost Postojnske jame.

Leta 1836 je prvič izšla Prešernova pesnitev Krst pri Savici s posvetilnim sonetom prijatelju Matiji Čopu.

Leta 1865 je rasistični fanatik John Wilkes Booth v gledališču streljal na ameriškega predsednika Abrahama Lincolna, ki je naslednji dan za posledicami strelnih ran umrl.

Leta 1877 se je rodil slovenski jezikoslovec in prvi dekan ljubljanske filozofske fakultete Rajko Nahtigal. Umrl je leta 1958.

Leta 1895 je rušilni potres na velikonočno nedeljo prizadel Ljubljano. Potres, ki velja za drugega najhujšega na slovenskih tleh, je Ljubljano prvič stresel ob 23.16, sledilo pa mu je več močnih in šibkih sunkov. Žarišče potresa je bilo v globini 16 kilometrov, magnituda pa je bila 6,1. V Ljubljani in njeni okolici je umrlo 7 ljudi, poškodovanih pa je bilo 10 odstotkov hiš. Najbolj so bile poškodovane hiše na tedanji Špitalski (zdaj Stritarjevi) ulici, Čopovi, Židovski in Trubarjevi ulici ter na Levstikovem trgu.

Leta 1913 se je rodil slovenski pesnik in prevajalec Matej Bor, njegovo pravo ime pa je bilo Vladimir Pavšič.

Leta 1915 je turška vojska napadla Armenijo.

Leta 1927 so v Goteborgu na Švedskem začeli izdelovati prve avtomobile znamke Volvo po tekočem traku.

Leta 1930 je naredil samomor ruski pesnik Vladimir Majakovski, ki so ga imenovali tudi pesnik revolucije.

Leta 1931 je španski parlament odstavil kralja Alfonsa XIII. in razglasil drugo špansko republiko.

Leta 1956 so na konvenciji v Chicagu premierno predstavili videokaseto.

Leta 1960 so hokejisti Montreala petič zapored osvojili Stanleyjev pokal za najboljše moštvo v Ligi NHL.

Leta 1962 je Georges Pompidou postal francoski premier.

Leta 1965 se je rodil atlet Borut Bilač, ki je leta 1990 na 16. evropskem prvenstvu v Splitu v skoku v daljino z 809 cm osvojil bronasto medaljo.

Leta 1968 je prenovljena športna dvorana Madison Square Garden v New Yorku prvič gostila tekmo Lige NBA. Pomerili so se košarkarji New Yorka in La Clippersov.

Leta 1970 je eden od rezervoarjev s kisikom na Apollu 13 eksplodiral, zato je posadka odpovedala pristanek na Luni.

Leta 1976 sta si Maroko in Mavretanija razdelila špansko Saharo.

Leta 1986 so v maščevanju za eksplozijo v zahodnoberlinski diskoteki La Belle Discotheque ubili dva ameriška vojaka. Takoj zatem je ameriški predsednik Ronald Reagan odredil bombni napad na libijski mesti Tripoli in Benghazi. V napadih je umrlo 60 ljudi.

Leta 1986 je v bangladeškem okrožju Gopalganj padala kilogramska toča. Med nevihto je zaradi udarcev toče umrlo 92 ljudi. Ta toča velja za najtežjo v zgodovini.

Leta 1986 je v Parizu umrla francoska eksistencialistična pisateljica Simone de Beauvoir. Rojena je bila 9. januarja 1908. Pisala je eseje, drame in romane z avtobiografsko vsebino.

Leta 1998 je 18-letni Primož Brezec, takrat eden največjih talentov slovenske košarke, podpisal pogodbo z Unionom Olimpijo.

Leta 2002 je Johan Museeuw zmagal na stoti izvedbi kolesarske dirke Pariz-Roubaix. Za belgijskega veterana je bila to že tretja zmaga na najtežji enodnevni preizkušnji, ki jo zaradi granitnih kock, blata na progi in ozkih cest imenujejo tudi severni pekel.

Leta 2003 so znanstveniki določili sestavo celotnega človeškega genoma, ki so jo določili kar 99,99 odstotka natančno.

Leta 2005 je v 97. letu starosti je v Besanconu umrl Francoz Lucien Laurent, leta 1930 v Urugvaju strelec prvega zadetka na svetovnih nogometnih prvenstvih.

Leta 2012 je v starosti 93 let umrla Mimi Malenšek, nagrajena pisateljica in prevajalka, ki je v svojih romanih znala slovensko zgodovino in književnost približati preprostemu bralcu.

Leta 2013 je v 90. letu starosti umrla starosta slovenske filmske publicistike, prevajalka in gledališka kritičarka Rapa Šuklje.