Napoleon Bonaparte se je rodil na Korziki leta 1769.

Med francosko revolucijo je bil general, v francoski republiki prvi konzul, od leta 1804 do 1814 pa francoski cesar.

Največji vzpon je dosegel med letoma 1809 in 1812, ko je bila v njegovem cesarstvu skoraj polovica Evrope.

Prevrat se je zgodil leta 1812 po neuspešnem pohodu v Rusijo, ko je v ruski zimi umrlo ogromno francoskih vojakov. Po porazu pri Leipzigu in vdoru koalicijskih sil v Francijo je bil izgnan na Elbo, od koder je pobegnil in se leta 1815 za 100 dni vrnil na oblast. Pri Waterlooju so ga angleške in pruske sile znova premagale ter ga izgnale na otok Sv. Helena v Atlantskem oceanu.

Leta 1028 je umrl Alfonso V., galicijski, kastiljski in leonski kralj.

Leta 1194 je umrl poljski kralj Kazimir II.

Leta 1260 je Kublajkan postal vladar mongolskega imperija.

Leta 1672 je umrl angleški slikar Samuel Cooper.

Leta 1789 so bili v Franciji prvič po 150 letih sklicani splošni stanovi.

Leta 1809 je švicarski kanton Aargau zavrnil dodelitev državljanstva judom.

Leta 1813 se je rodil danski filozof Soren Kierkegaard, nasprotnik nemškega idealizma, intelektualizma in racionalističnega cerkvenega krščanstva ter predhodnik sodobnega eksistencializma. Umrl je leta 1855.

Leta 1818 se je rodil utemeljitelj znanstvenega socializma, historičnega materializma in znanstvenega socializma Karl Marx. Študiral je pravo in filozofijo. Z Engelsom sta napisala Komunistični manifest, znano pa je tudi njegovo delo Kapital. Sodeloval je v prvi revolucionarni organizaciji delavskega razreda, Zvezi komunistov in Prvi internacionali, ustanovljeni leta 1864 v Londonu.

Leta 1821 je na samotnem otoku Sv. Helena sredi Atlantskega oceana v pregnanstvu umrl francoski cesar in vojskovodja Napoleon Bonaparte

Leta 1833 se je rodil nemški jezikoslovec August Fick, ki je izdelal prvo izčrpno študijo besednjaka indoevropskih jezikov.

Leta 1835 so v Belgiji med mestoma Bruselj in Mechelen odprli prvo železniško progo na kontinentalnem delu Evrope.

Leta 1846 se je rodil veliki poljski pisatelj Henryk Sienkiewitz. Za svoje literarno delo je leta 1905 prejel Nobelovo nagrado. Pisal je zgodovinske romane – Quo vadis, Z ognjem in mečem, Mali vitez in druga. Njegova prva dela so feljtoni in novele. Ob tridesetletnici svojega ustvarjanja je izdal roman Križarji, za otroke pa je napisal priljubljeno delo V puščavi in goščavi.

Leta 1865 so v North Bendu v Ohiu izvedli prvi rop vlaka v zgodovini ZDA.

Leta 1891 so v New Yorku odprli koncertno dvorano Carnegie Hall. Sprva je nosila ime Music Hall. Prvi gostujoči dirigent je bil Peter Iljič Čajkovski.

Leta 1893 se je v New Yorku zgodil zlom borze.

Leta 1899 se je rodil rusko-ameriški pisatelj, pesnik in dramatik Vladimir Nabokov. Napisal je romane Lolita, Mašenka, Smeh v temi.

Leta 1901 se je rodil ameriški pevec bluza in kitarist William McTear, bolj znan kot Blind Willie McTell.

Leta 1921 se je rodil ameriški fizik in nobelovec Arthur Leonard Schawlow.

Leta 1921 se je umrl avstrijski pacifist in pisatelj Alfred Hermann Fried, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1922 so v Chicagu v neki ford T vgradili prvi avtoradio.

Leta 1936 so italijanske čete okupirale Adis Abebo.

Leta 1944 so Gandhija izpustili iz zapora.

Leta 1945 je bila v osvobojeni Ajdovščini na seji SNOS-a ustanovljena in zaprisežena slovenska vlada. Predsednik je postal Boris Kidrič.

Leta 1954 je general Alfredo Stroessner s pomočjo državnega udara prišel na oblast v Paragvaju.

Leta 1955 so trije visoki komisarji objavili prenehanje okupacijskega statuta za Zvezno republiko Nemčijo in zvezna vlada je ta dan razglasila za dan suverenosti.

Leta 1959 je umrl argentinski akademik, politik in leta 1936 Nobelov nagrajenec za mir Carlos Saavedra Lamas.

Rodil se je 1. novembra 1878 v Buenos Airesu v aristokratski družini. Kot študent je bil nadpovprečen in doktoriral je iz prava na univerzi v Buenos Airesu. Po koncu študija se je zaposlil kot učitelj prava in sociologije na Universidad Nacional de La Plata. Kmalu se je povzpel do položaja profesorja na univerzi v Buenos Airesu.

Večina njegovih del, ki jih je objavil, je posvečena delovnemu pravu. Sodeloval je v zgodnjem ustanavljanju Mednarodne delavske organizacije (ILO), veliko njegovih del pa so uporabili tudi kot osnovo za delovno pravo v Argentini. Njegova politična kariera se je začela leta 1906 in leta 1908 je bil prvič izvoljen v parlament. Leta 1915 je postal minister za pravosodje in izobraževanje.

Nobelovo nagrado za mir je dobil za svoje delovanje kot minister za zunanje zadeve, za funkcijo, ki jo je opravljal od leta 1932 do 1938. Pokopali so ga na pokopališču La Recoleta v Buenos Airesu.

Leta 1961 je Alan Shepard postal prvi Američan, ki je na krovu Merkuryja 3 odletel v vesolje.

Leta 1975 se je rodil kolesar Andrej Hauptman. Hauptman je bil član Roga od leta 1987 do 1998. Z Zoranom Klemenčičem sta leta 1999 prestopila v italijansko profesionalno moštvo Vini Caldirola, kjer sta dosegla nekaj velikih uspehov. Predvsem sta bila uspešna na Dirki po Italiji leta 2001. Hempi ima pet etapnih zmag, njegov največji uspeh pa je seveda bronasta medalja na svetovnem prvenstvu leta 2001 v Lizboni. Leto kasneje je bil v Zolderju četrti, na olimpijskih igrah v Atenah pa je cestno dirko končal na 5. mestu.

Leta 1977 je umrl nemški ekonomist in kancler Ludwig Erhard.

Leta 1981 je umrl voditelj Ire Bobby Sands, potem ko je 66 dni v zaporu gladovno stavkal.

Leta 1992 se je tik pred začetkom polfinalne tekme francoskega nogometnega pokala med Bastio in Marseillem zrušilo začasno stojišče stadiona na Korziki. Umrlo je 15 ljudi, več kot 700 pa je bilo ranjenih. Tekme niso odigrali, tako da je odpadel tudi finale. Monaco, ki se je edini uvrstil v finale, je brez boja postal pokalni zmagovalec.

Leta 1997 je umrl slovenski gledališki in filmski igralec Lojze Rozman.

Leta 1997 je Šved Jan Ove Waldner v finalu posameznikov na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu v Manchesteru premagal Belorusa Vladimirja Samsonova s 3:0 in osvojil edino zlato medaljo, ki ni šla na Kitajsko.

Leta 2000 je v starosti 85 let umrl italijanski kolesar Gino Bartali, dvakratni zmagovalec Toura in trikratni junak Gira.

V letih pred drugo svetovno vojno in tik po so bili nepozabni njegovi boji na Dirki po Italiji s Faustom Coppijem. Bartaliju je rožnato majico uspelo osvojiti trikrat: leta 1936, 1937 in 1946. Kar sedemkrat je bil najboljši hribolazec Gira. Upokojil se je leta 1954.

Leta 2005 je na volitvah v Veliki Britaniji zmagala laburistična stranka na čelu s Tonyjem Blairom, ki je tako tretjič zapovrstjo postal premier.

Leta 2007 je umrl Theodore Harold Maiman, ameriški fizik in izumitelj laserja. Rodil se je leta 1927.