V Ljubljani se je v četrtek začel Evropski kongres, ENCALS, ki je na enem mestu združil strokovnjake, ki se ukvarjajo s hudo nevrodegenerativno boleznijo, amiotrofično laterarno sklerozo.
Se spomnite izziva polivanja z ledeno vodo, ki je pred tremi leti objel svet? Eden od namenov te globalne akcije je bilo osveščanje o ALS, ki je bila prvič opisana že v 19. Stoletju, še vedno pa so v povezavi z njenimi mehanizmi, vzroki in zdravljenjem odprta številna vprašanja. Kot je za Možgane na dlani pojasnil doc. dr. Blaž Koritnik, je v Sloveniji približno 150 ljudi s to boleznijo, vsako leto jih na novo zboli približno 50.
Poldrugo stoletje raziskovalne zgodovine
Za ALS obstaja kar nekaj poimenovanj. Ponekod bolezen imenujejo kar “bolezen motoričnih nevronov“, ponekod tudi “Gehrigova bolezen“, po igralcu baseballa Lou-ju Gehrigu, ki so mu ALS diagnosticirali leta 1930. Francozi pa jo imenujejo “Charotova bolezen” po francoskem zdravniku Jean Martinu Charcotu, ki je o bolezni pisal že leta 1869 :
“… vse do danes še vedno ta klinični opis, kako bolezen izgleda, kakšne težave imajo ljudje, ostaja tisto glavno, navkljub vsem sodobnim tehnologijam, možnostim merjenja, slikanja, še vedno nimamo na voljo zadosti dobre in učinkovite metode, s katero bi natančneje to bolezen sploh potrdili”.
Je pojasnil doc. dr. Blaž Koritnik.
Motorični nevroni
Ste kdaj pomislilo, kaj vse opravljajo naše mišice? Od tega, ko zjutraj vstanemo iz postelje, primemo kozarec vode, stečemo v službo. Dihamo. Krčenje mišic seveda upravljajo možgani, glavni igralci pri tem pa so gibalne živčne celice, imenovane tudi motorični nevroni. Tisti v možganski skorji se imenujejo zgornji motorični nevroni, tisti v možganskem deblu in hrbtenjači pa spodnji motorični nevroni.
“..so najpomembnejši del tega, da se gibamo, premikamo. So tvorci vseh signalov, ki se pošiljajo v mišice, da lahko počnemo, kar počnemo. Te celice imajo neke svoje značilnosti, ena od njih je to, da so to predvsem zelo dolge celice, odrastki teh celic so dolge tudi meter in več, če gre recimo za celico, ki poteka od hrbtenjače do prsta na nogi. To je najbrž tudi eden od razlogov, da te celice postanejo tako dojemljive za različne genetske okvare. Pri manjših celicah se kaj takšnega morda niti ne bi tako izrazilo, pri teh celicah pa telo celice, ki je neka tovarna, ves čas oskrbuje končni del, ki je meter stran, z vsemi snovmi in beljakovinami, se bo to prej pokazalo kot motnja.”
Vrsta različnih mehanizmov, učinkovitega zdravila (še) ni
Pestrost različnih mehanizmov, ki lahko pripeljejo do ALS predstavlja trd oreh za raziskovalce, saj z odkritjem enega mehanizma pojasnijo le majhen delež vseh oblik bolezni in je potencialno zdravljenje zato namenjeno le peščici ljudem s to okvaro. Prav zaradi tega so tako pomembne bazične raziskave. O možnostih zdravljenja je gost tokratne epizode oddaje Možgani na dlani povedal:
“Takšnega zdravila, kot bi si ga pacienti pa tudi vsi drugi želeli, na žalost ni. Želeli bi si zdravilo, ki bo to bolezen ustavilo, ki bo izboljšalo stanje, ki bo preprečilo, da se karkoli slabša. Edino zdravilo, ki je zdaj že več kot dvajset let na voljo, je zdravilo, ki nekoliko upočasni potek bolezni. In zdaj, v zadnjih dveh desetletjih, še celo nobenega novega zdravila, ki bi bilo vsaj podobno temu, niso uspeli odkriti oziroma potrditi, da bi bilo učinkovito. Mogoče se vseeno kaže neko upanje ravno v letošnjem letu. Začeli so se pojavljati rezultati nekih novejših študij, kjer so neka nova zdravila pokazala učinek, na znanstveno preverljivem nivoju“.
Eno od teh zdravil so predstavili tudi v okviru kongresa, ki poteka v Ljubljani.
Vir videa (z dovoljenjem) : http://www2.kclj.si/ikn/INFO/ALS/ALS.htm.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Možgani na dlani
18.05.2017
V Ljubljani se je v četrtek začel Evropski kongres, ENCALS, ki je na enem mestu združil strokovnjake, ki se ukvarjajo s hudo nevrodegenerativno boleznijo, amiotrofično laterarno sklerozo.
Se spomnite izziva polivanja z ledeno vodo, ki je pred tremi leti objel svet? Eden od namenov te globalne akcije je bilo osveščanje o ALS, ki je bila prvič opisana že v 19. Stoletju, še vedno pa so v povezavi z njenimi mehanizmi, vzroki in zdravljenjem odprta številna vprašanja. Kot je za Možgane na dlani pojasnil doc. dr. Blaž Koritnik, je v Sloveniji približno 150 ljudi s to boleznijo, vsako leto jih na novo zboli približno 50.
Poldrugo stoletje raziskovalne zgodovine
Za ALS obstaja kar nekaj poimenovanj. Ponekod bolezen imenujejo kar “bolezen motoričnih nevronov“, ponekod tudi “Gehrigova bolezen“, po igralcu baseballa Lou-ju Gehrigu, ki so mu ALS diagnosticirali leta 1930. Francozi pa jo imenujejo “Charotova bolezen” po francoskem zdravniku Jean Martinu Charcotu, ki je o bolezni pisal že leta 1869 :
“… vse do danes še vedno ta klinični opis, kako bolezen izgleda, kakšne težave imajo ljudje, ostaja tisto glavno, navkljub vsem sodobnim tehnologijam, možnostim merjenja, slikanja, še vedno nimamo na voljo zadosti dobre in učinkovite metode, s katero bi natančneje to bolezen sploh potrdili”.
Je pojasnil doc. dr. Blaž Koritnik.
Motorični nevroni
Ste kdaj pomislilo, kaj vse opravljajo naše mišice? Od tega, ko zjutraj vstanemo iz postelje, primemo kozarec vode, stečemo v službo. Dihamo. Krčenje mišic seveda upravljajo možgani, glavni igralci pri tem pa so gibalne živčne celice, imenovane tudi motorični nevroni. Tisti v možganski skorji se imenujejo zgornji motorični nevroni, tisti v možganskem deblu in hrbtenjači pa spodnji motorični nevroni.
“..so najpomembnejši del tega, da se gibamo, premikamo. So tvorci vseh signalov, ki se pošiljajo v mišice, da lahko počnemo, kar počnemo. Te celice imajo neke svoje značilnosti, ena od njih je to, da so to predvsem zelo dolge celice, odrastki teh celic so dolge tudi meter in več, če gre recimo za celico, ki poteka od hrbtenjače do prsta na nogi. To je najbrž tudi eden od razlogov, da te celice postanejo tako dojemljive za različne genetske okvare. Pri manjših celicah se kaj takšnega morda niti ne bi tako izrazilo, pri teh celicah pa telo celice, ki je neka tovarna, ves čas oskrbuje končni del, ki je meter stran, z vsemi snovmi in beljakovinami, se bo to prej pokazalo kot motnja.”
Vrsta različnih mehanizmov, učinkovitega zdravila (še) ni
Pestrost različnih mehanizmov, ki lahko pripeljejo do ALS predstavlja trd oreh za raziskovalce, saj z odkritjem enega mehanizma pojasnijo le majhen delež vseh oblik bolezni in je potencialno zdravljenje zato namenjeno le peščici ljudem s to okvaro. Prav zaradi tega so tako pomembne bazične raziskave. O možnostih zdravljenja je gost tokratne epizode oddaje Možgani na dlani povedal:
“Takšnega zdravila, kot bi si ga pacienti pa tudi vsi drugi želeli, na žalost ni. Želeli bi si zdravilo, ki bo to bolezen ustavilo, ki bo izboljšalo stanje, ki bo preprečilo, da se karkoli slabša. Edino zdravilo, ki je zdaj že več kot dvajset let na voljo, je zdravilo, ki nekoliko upočasni potek bolezni. In zdaj, v zadnjih dveh desetletjih, še celo nobenega novega zdravila, ki bi bilo vsaj podobno temu, niso uspeli odkriti oziroma potrditi, da bi bilo učinkovito. Mogoče se vseeno kaže neko upanje ravno v letošnjem letu. Začeli so se pojavljati rezultati nekih novejših študij, kjer so neka nova zdravila pokazala učinek, na znanstveno preverljivem nivoju“.
Eno od teh zdravil so predstavili tudi v okviru kongresa, ki poteka v Ljubljani.
Vir videa (z dovoljenjem) : http://www2.kclj.si/ikn/INFO/ALS/ALS.htm.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Plavanje skupaj s tropskimi ribicami, odkrivanje prostranih puščavskih planjav, vzpon na "vrh sveta" - takšne podobe si radi naslikamo v mislih, ko se pripravljamo na potovanje v oddaljene kraje. A kaj, ko nam zna prve dni na počitniški destinaciji skaliti t. i. jet lag oziroma bolezen časovnih pasov, zaradi katere slabo spimo, smo čez dan utrujeni in imamo na primer prebavne težave. Pojav jet laga bomo raziskali v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
Da so naše živčne celice majhna kompleksna elektrarna - stalno namreč proizvajajo električno aktivnost - smo v oddaji Možgani na dlani že povedali. Tokrat pa zavijamo v malce drugačno smer - ugotavljali bomo, kaj se v možganih dogaja, ko se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira, kot sta recimo strela ali električni paralizator. Z nami bo prof. dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. Ne preslišite, na Prvem ob 7:35!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tudi vi kdaj sanjarite? Vam misli uidejo na počitnice, v vaše najljubše kraje, k ljudem, v prihodnost, polno priložnosti in sreče? Je sanjarjenje vedno nekaj pozitivnega? Je lahko tudi škodljivo? Zakaj ne gre tako zlahka dajati ‘etiket’ na to naše sanjanje z odprtimi očmi in ali ima sanjarjenje pravzaprav res kaj skupnega s spanjem?
Pisanje na roko in branje sta pomembna kulturna dosežka človeka. Evolucijsko gledano nista stara, okoli pet, šest tisoč let, sta pa za človeka zelo pomembna. Pisati in brati se naučimo v zgodnjem otroštvu, a glede na to, da živimo v digitalni dobi, se stvari spreminjajo. Pisanje na roko izpodrivata tipkanje in drsanje po zaslonu. Več kot 40 ameriških zveznih držav je že sprejelo standard, da se učitelj sam odloči, ali otroke nauči pisati tudi pisane črke ali ne. Gre za korak s časom ali za opuščanje dejavnosti, ki je zelo pomembna za razvoj možganskih funkcij otroka? Tokrat svet nevronov raziskuje Špela Šebenik.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Za eholokacijo pri netopirjih ali delfinih ste najbrž že slišali, v tokratnem potepu med nevroni pa bomo raziskovali, koliko je že znanega o tej zmožnosti navigacije in zaznavanja prostorov s pomočjo poslušanja odmevov pri ljudeh? Gre za veščino, ki je zelo uporabna pri slepih osebah, saj si lahko na primer s klikajočimi zvoki iz ust ustvarijo sliko o prostoru. Mojca Delač je poklicala tri raziskovalce eholokacije iz Nemčije, Švedske in Velike Britanije. Veliko radovednosti in dobra mera zvokov, ki jih naši možgani torej lahko interpretirajo v sliko okolja, tudi če ga ne vidimo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ob 8. februarju bodo rdeča nit radijskega jutra knjižnice, zato smo tudi v tokratni epizodi oddaje Možgani na dlani pokukali v našo »možgansko knjižnico«, kot bi lahko rekli spominu. Se spomnite kaj ste počeli včeraj? Mnogi boste najbrž prikimali. Kaj pa v četrtek pred štirinajstimi dnevi? Enim mesecem? Šestimi leti? Ja, marsikaj, kar se nam zgodi zbledi in utone v pozabo, obstaja pa tudi peščica posameznikov, pri katerih to ni tako in imajo izrazito dober avtobiografski spomin in se odlično spomnijo vsakega dneva življenja od določenega leta naprej. O tako imenovani hipertimeziji se je Mojca Delač pogovarjala z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom. So nevronska omrežja posameznikov s to sposobnostjo drugačna? Kaj imajo skupnega? In zakaj je pozabljanje včasih koristno?
Ozrite se okoli sebe. Kaj vidite? Naši možgani so sposobni vsak trenutek predelati ogromne količine informacij in marsikaj se nam zato zdi povsem samoumevno. Dokler deluje. Tudi na primer, da je klobuk-klobuk in glava-glava. Kaj pa mož, o katerem je pisal legendarni Oliver Sacks, ki je ženino glavo zamenjal za klobuk, pa je bilo z njegovim vidom vse vredu? O tako imenovanih agnozijah se je avtorica oddaje, Mojca Delač, pogovarjala z dr. Barbaro Starovasnik Žagavec, specialistko klinične psihologije z URI Soča.
V oddaji Možgani na dlani smo že slišali, da poslušanje glasbe aktivira precejšen del možganov in lahko zelo pozitivno vpliva na naše počutje. Tokrat pa bomo govorili o pozitivnih učinkih ukvarjanja z glasbo – učenje igranja na inštrument namreč aktivira cele možgane, pozitivno pa vpliva tudi na druge, ne le “glasbene” sposobnosti človeka. Kako torej igranje glasbila vpliva na nas in kaj se takrat dogaja v naših možganih? Se med igranjem Claydermanove Balade za Adelino in jazz improvizacije pri obeh glasbenikih odvijajo podobni ali zelo različni možganski procesi? In kdo so glasbeni savanti? Odgovore v oddaji Možgani na dlani išče Špela Šebenik skupaj s kognitivno znanstvenico na ljubljanski Filozofski fakulteti Anko Slano Ozimič, za glasbeno spremljavo oddaje pa smo se obrnili v naš glasbeni arhiv in k radijskim kolegom: glasbenemu uredniku Mateju Jevnišku in dvema članoma našega orkestra Big Band RTV Slovenija Blažu Jurjevčiču in trobentaču Tomažu Gajštu.
