Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poletje je čas, ko se zdi, da se stres vsaj malo odpravi na počitnice in je zjutraj lažje vstati. Četudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne gremo na oddih ali si ne moremo privoščiti dopusta, se po navadi ob dolgih dnevih vsaj malo otresemo skrbi kje na svežem zraku. Kako pa to obdobje vpliva na naša nevronska omrežja, če se spopadajo z depresijo? Ob omembi sezonske depresije ponavadi pomislimo na temne, hladne zimske dneve, kaj pa poletni čas? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem! Odgovarja : dr. Lilijana Šprah, Pripravlja: Mojca Delač
O dolgih dnevih, soncu in duševnem zdravju
Poletje je čas, ko se zdi, da se stres vsaj za nekaj časa odpravi na počitnice in je zjutraj lažje vstati. Četudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne gremo na oddih ali si ne moremo privoščiti dopusta, se ob dolgih dnevih kje na svežem zraku lahko vsaj malo otresemo skrbi. Kako pa to obdobje vpliva na naša nevronska omrežja, če se spopadajo z depresijo? Ob omembi sezonske depresije dostikrat pomislimo na temne, hladne zimske dneve. Kaj pa poletni čas? O tem s predstojnico Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU in vodjo programa OMRA, dr. Lilijano Šprah.
Obstajata dve atipični obliki depresije (zimska in poletna, op. p.), ki ju nekako “pospravimo pod streho” t. i. sezonskih razpoloženjskih motenj. Teh vrst je manj, 2–6 % v populaciji, vendar je poletna depresija manj pogosta, odvisno pa je to tudi od zemljepisne lege.
Svetloba je seveda pomembna za naše možgane in poleti je dobimo veliko. Na neki ravni nas svetloba zelo pomembno določa. Uravnava naš cirkadiani ritem, v katerem nastaja ples najrazličnejših hormonov.
Dnevi so daljši, lahko si privoščimo več dejavnosti zunaj, druženja in tako naprej, pri vsem tem pa je zelo pomemben tudi počitek.
Poletna depresija ima ravno nasprotne značilnosti kot zimska. Poleg običajnih simptomov, ki so značilni za depresivno motnjo, se poletni depresiji največkrat pridružijo še nespečnost, razdražljivost, tesnoba, izgubljanje teže, hujšanje, manjši apetit. To so pravzaprav nasprotni simptomi kot pri zimski depresiji.
Pri vsem tem pa je, pravi dr. Šprah, pomembno, da se lahko na poletno depresijo pripravimo:
Če vemo, da smo ranljivejši, da smo v preteklosti že imeli tovrstne težave, potem ima smisel dejavnosti načrtovati tako, da se poskuša potek depresije omiliti ali da se ji izognemo. Naredimo lahko tako imenovani akcijski načrt. Ognemo se vsakršnemu pretiravanju. Predlagam, da ljudje ne pretiravajo z radikalnimi dietami, v tem obdobju so sicer pogoste. Znano je na primer, da so radikalne diete lahko sprožilec depresije, saj telesu zmanjkuje esencialnih snovi, ki so povezane tudi z uravnavanjem razpoloženja, sintezo serotonina in tako naprej, in s pomanjkljivim vnosom hrane depresijo lahko sprožimo. Pomemben je tudi počitek, da imamo vsaj podoben ritem budnosti in spanja kot med letom, sicer pa so na splošno priporočila podobna tistim, ki nam jih strokovnjaki dajo za premagovanje vročine.
Petje dobro vpliva na počutje, če si ob kakšnem večeru sami ali s prijatelji kakšno pesem od srca zapojemo, to vodi k boljšemu počutju.
478 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Poletje je čas, ko se zdi, da se stres vsaj malo odpravi na počitnice in je zjutraj lažje vstati. Četudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne gremo na oddih ali si ne moremo privoščiti dopusta, se po navadi ob dolgih dnevih vsaj malo otresemo skrbi kje na svežem zraku. Kako pa to obdobje vpliva na naša nevronska omrežja, če se spopadajo z depresijo? Ob omembi sezonske depresije ponavadi pomislimo na temne, hladne zimske dneve, kaj pa poletni čas? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem! Odgovarja : dr. Lilijana Šprah, Pripravlja: Mojca Delač
O dolgih dnevih, soncu in duševnem zdravju
Poletje je čas, ko se zdi, da se stres vsaj za nekaj časa odpravi na počitnice in je zjutraj lažje vstati. Četudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne gremo na oddih ali si ne moremo privoščiti dopusta, se ob dolgih dnevih kje na svežem zraku lahko vsaj malo otresemo skrbi. Kako pa to obdobje vpliva na naša nevronska omrežja, če se spopadajo z depresijo? Ob omembi sezonske depresije dostikrat pomislimo na temne, hladne zimske dneve. Kaj pa poletni čas? O tem s predstojnico Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU in vodjo programa OMRA, dr. Lilijano Šprah.
Obstajata dve atipični obliki depresije (zimska in poletna, op. p.), ki ju nekako “pospravimo pod streho” t. i. sezonskih razpoloženjskih motenj. Teh vrst je manj, 2–6 % v populaciji, vendar je poletna depresija manj pogosta, odvisno pa je to tudi od zemljepisne lege.
Svetloba je seveda pomembna za naše možgane in poleti je dobimo veliko. Na neki ravni nas svetloba zelo pomembno določa. Uravnava naš cirkadiani ritem, v katerem nastaja ples najrazličnejših hormonov.
Dnevi so daljši, lahko si privoščimo več dejavnosti zunaj, druženja in tako naprej, pri vsem tem pa je zelo pomemben tudi počitek.
Poletna depresija ima ravno nasprotne značilnosti kot zimska. Poleg običajnih simptomov, ki so značilni za depresivno motnjo, se poletni depresiji največkrat pridružijo še nespečnost, razdražljivost, tesnoba, izgubljanje teže, hujšanje, manjši apetit. To so pravzaprav nasprotni simptomi kot pri zimski depresiji.
Pri vsem tem pa je, pravi dr. Šprah, pomembno, da se lahko na poletno depresijo pripravimo:
Če vemo, da smo ranljivejši, da smo v preteklosti že imeli tovrstne težave, potem ima smisel dejavnosti načrtovati tako, da se poskuša potek depresije omiliti ali da se ji izognemo. Naredimo lahko tako imenovani akcijski načrt. Ognemo se vsakršnemu pretiravanju. Predlagam, da ljudje ne pretiravajo z radikalnimi dietami, v tem obdobju so sicer pogoste. Znano je na primer, da so radikalne diete lahko sprožilec depresije, saj telesu zmanjkuje esencialnih snovi, ki so povezane tudi z uravnavanjem razpoloženja, sintezo serotonina in tako naprej, in s pomanjkljivim vnosom hrane depresijo lahko sprožimo. Pomemben je tudi počitek, da imamo vsaj podoben ritem budnosti in spanja kot med letom, sicer pa so na splošno priporočila podobna tistim, ki nam jih strokovnjaki dajo za premagovanje vročine.
Petje dobro vpliva na počutje, če si ob kakšnem večeru sami ali s prijatelji kakšno pesem od srca zapojemo, to vodi k boljšemu počutju.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Plavanje skupaj s tropskimi ribicami, odkrivanje prostranih puščavskih planjav, vzpon na "vrh sveta" - takšne podobe si radi naslikamo v mislih, ko se pripravljamo na potovanje v oddaljene kraje. A kaj, ko nam zna prve dni na počitniški destinaciji skaliti t. i. jet lag oziroma bolezen časovnih pasov, zaradi katere slabo spimo, smo čez dan utrujeni in imamo na primer prebavne težave. Pojav jet laga bomo raziskali v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
Da so naše živčne celice majhna kompleksna elektrarna - stalno namreč proizvajajo električno aktivnost - smo v oddaji Možgani na dlani že povedali. Tokrat pa zavijamo v malce drugačno smer - ugotavljali bomo, kaj se v možganih dogaja, ko se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira, kot sta recimo strela ali električni paralizator. Z nami bo prof. dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. Ne preslišite, na Prvem ob 7:35!
Neveljaven email naslov