Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Raj” ali “Igro o paradižu” štejemo za prvo gledališko uprizoritev v slovenščini. O njej govori več vpisov v dnevniku ravnatelja ljubljanskega jezuitskega kolegija med letoma 1657 in 1670. Ravnatelj je namreč revnim dijakom dovolil, da so jo v določenih obdobjih igrali po ljubljanskih ulicah in okolici ter si tako služili denar za šolanje; govorili so v slovenščini – “domačem narečju”. Igra je bila samosvoja različica svetopisemske zgodbe o prvih starših, ni pa se zgledovala po šolskih igrah takratnega jezuitskega gledališča.
Skupina osmih igralcev je po vzoru obhodnih iger hodila naokrog s “paradižem” – smrečico, okrašeno z rdečimi jabolki kot simbolom drevesa spoznanja. Nastopali so Adam in Eva, dva hudiča, Angel maščevanja, ki je grešnika izgnal iz raja, sestri Pravica in Usmiljenje, ki sta tehtali njun greh, ter Bog Oče, ki je o njem razsodil. Igralci so bili zamaskirani in kostumirani po takratni šegi; posebno slikovita in strah zbujajoča sta bila hudiča. Besedilo slovenske “Igre o paradižu” se ni ohranilo.
—–
Pisatelj OŽBOLT ÍLAUNIG se je rodil na današnji dan leta 1876 v Podkraju pri Reberki na avstrijskem Koroškem. Leta 1905 je doktoriral iz prava, nato pa je bil sodnik v Celovcu in Lenartu. S krajšimi proznimi prispevki je sodeloval v več listih, poleg tega pa je v knjigi izdal štiri jurčičevske zgodovinske povesti. Dve sta bili dramatizirani: “Slednji vitez Reberčan” in “Črni križ pri Hrástovcu”. Pisatelj Lojz Kraigher je naslovnega junaka svojega romana “Kontrolor Škrobar” deloma upodobil po Ožboltu Ilaunigu.
—–
CIRIL VELEPIČ je pred drugo svetovno vojno študiral pravo, bil zasposlen pri Poštni hranilnici, leta 1957 pa je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz umetnostne zgodovine. Delal je kot konservator na Zavodu Ljudske republike Slovenije za spomeniško varstvo, pozneje pa je postal višji kustos v Moderni galeriji v Ljubljani. Veliko je pisal o spomeniškem varstvu in o srednjeveškem slikarstvu ter sodeloval pri dotlej najobsežnejšemu kopiranju fresk za razstavo v Parizu leta 1950. Pisal je tudi scenarije za dokumentarne filme, na primer o Ptujski gori, arhitektu Jožetu Plečniku in o sodobnem slovenskem kiparstvu. Pripravil je številne retrospektivne razstave naših kiparjev s temeljnimi katalogi in bil večkrat komisar reprezentativnih razstav Moderne galerije v tujini. Ciril Velepič se je rodil na današnji dan leta 1908 v Ljubljani.
—–
Dve leti potem, ko je spomladi 1942 v Ljubljani prenehala oddajati ilegalna radijska postaja Kričač, so na osvobojenem ozemlju v Beli krajini nastale možnosti za delovanje nove radijske postaje. Radio Osvobodilna fronta (ali krajše ROF) je začel oddajati na današnji dan leta 1944 ob 9-ih zvečer, sprva iz improviziranega studia, kmalu nato pa se je preselil v dva studia s samostojnim virom energije v Črnomlju. Za programskega vodjo je bil imenovan Jože Javoršek.
V širšem krogu sodelavcev Radia Osvobodilna fronta je bilo več kot 200 kulturnikov, tehnikov in propagandistov ter dopisnikov iz vse Slovenije. Na sporedu so bile informativne, izobraževalne in kulturno-razvedrilne oddaje, imel je svojo diskoteko, prenašal javne prireditve iz Doma kulture v Črnomlju, pri njem je delovala igralska družina, pogosto pa je na njegovih valovih nastopilo tudi Frontno gledališče. Radio Osvobodilne fronte je oddajal vse do osvoboditve, poslušali pa so ga lahko tudi v Italiji, Franciji, Nemčiji, Afriki in na Novi Zelandiji.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
“Raj” ali “Igro o paradižu” štejemo za prvo gledališko uprizoritev v slovenščini. O njej govori več vpisov v dnevniku ravnatelja ljubljanskega jezuitskega kolegija med letoma 1657 in 1670. Ravnatelj je namreč revnim dijakom dovolil, da so jo v določenih obdobjih igrali po ljubljanskih ulicah in okolici ter si tako služili denar za šolanje; govorili so v slovenščini – “domačem narečju”. Igra je bila samosvoja različica svetopisemske zgodbe o prvih starših, ni pa se zgledovala po šolskih igrah takratnega jezuitskega gledališča.
Skupina osmih igralcev je po vzoru obhodnih iger hodila naokrog s “paradižem” – smrečico, okrašeno z rdečimi jabolki kot simbolom drevesa spoznanja. Nastopali so Adam in Eva, dva hudiča, Angel maščevanja, ki je grešnika izgnal iz raja, sestri Pravica in Usmiljenje, ki sta tehtali njun greh, ter Bog Oče, ki je o njem razsodil. Igralci so bili zamaskirani in kostumirani po takratni šegi; posebno slikovita in strah zbujajoča sta bila hudiča. Besedilo slovenske “Igre o paradižu” se ni ohranilo.
—–
Pisatelj OŽBOLT ÍLAUNIG se je rodil na današnji dan leta 1876 v Podkraju pri Reberki na avstrijskem Koroškem. Leta 1905 je doktoriral iz prava, nato pa je bil sodnik v Celovcu in Lenartu. S krajšimi proznimi prispevki je sodeloval v več listih, poleg tega pa je v knjigi izdal štiri jurčičevske zgodovinske povesti. Dve sta bili dramatizirani: “Slednji vitez Reberčan” in “Črni križ pri Hrástovcu”. Pisatelj Lojz Kraigher je naslovnega junaka svojega romana “Kontrolor Škrobar” deloma upodobil po Ožboltu Ilaunigu.
—–
CIRIL VELEPIČ je pred drugo svetovno vojno študiral pravo, bil zasposlen pri Poštni hranilnici, leta 1957 pa je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz umetnostne zgodovine. Delal je kot konservator na Zavodu Ljudske republike Slovenije za spomeniško varstvo, pozneje pa je postal višji kustos v Moderni galeriji v Ljubljani. Veliko je pisal o spomeniškem varstvu in o srednjeveškem slikarstvu ter sodeloval pri dotlej najobsežnejšemu kopiranju fresk za razstavo v Parizu leta 1950. Pisal je tudi scenarije za dokumentarne filme, na primer o Ptujski gori, arhitektu Jožetu Plečniku in o sodobnem slovenskem kiparstvu. Pripravil je številne retrospektivne razstave naših kiparjev s temeljnimi katalogi in bil večkrat komisar reprezentativnih razstav Moderne galerije v tujini. Ciril Velepič se je rodil na današnji dan leta 1908 v Ljubljani.
—–
Dve leti potem, ko je spomladi 1942 v Ljubljani prenehala oddajati ilegalna radijska postaja Kričač, so na osvobojenem ozemlju v Beli krajini nastale možnosti za delovanje nove radijske postaje. Radio Osvobodilna fronta (ali krajše ROF) je začel oddajati na današnji dan leta 1944 ob 9-ih zvečer, sprva iz improviziranega studia, kmalu nato pa se je preselil v dva studia s samostojnim virom energije v Črnomlju. Za programskega vodjo je bil imenovan Jože Javoršek.
V širšem krogu sodelavcev Radia Osvobodilna fronta je bilo več kot 200 kulturnikov, tehnikov in propagandistov ter dopisnikov iz vse Slovenije. Na sporedu so bile informativne, izobraževalne in kulturno-razvedrilne oddaje, imel je svojo diskoteko, prenašal javne prireditve iz Doma kulture v Črnomlju, pri njem je delovala igralska družina, pogosto pa je na njegovih valovih nastopilo tudi Frontno gledališče. Radio Osvobodilne fronte je oddajal vse do osvoboditve, poslušali pa so ga lahko tudi v Italiji, Franciji, Nemčiji, Afriki in na Novi Zelandiji.
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O začetkih železnice na Slovenskem “Miklova Zala” − ena najbolj priljubljenih ljudskih iger Kirurg in bolnišnica za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj – praznik dela Soustvarjalec Primorskega slovenskega biografskega leksikona Bela krajina dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov