Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1840 so v Ljubljani splavili prvo rečno ladjo, imenovano po nadvojvodi Janezu, namenjeno plovbi po Ljubljanici med Ljubljano in Vrhniko. S 14-konjskim motorjem je to pot prevozila v slabih dveh urah in pol, za isto razdaljo pa so čolnarji potrebovali kar osem do deset ur.To je bilo devet let pred prihodom Južne železnice in plovba po Ljubljanici je bila takrat zelo aktualna. Toda po potešitvi prve radovednosti so se tudi tisti, ki naj bi ladjo uporabljali, ustrašili novotarije, bilo pa je tudi nekaj nesreč. Zaradi izgub sta jo lastnika po desetih letih prodala ladjarjem na Vrbskem jezeru; tam je vozila še vrsto let. Prva rečna ladja na slovenskih vodah je bila dolga 28 metrov, široka štiri, plula pa je s hitrostjo osem kilometrov na uro.
——-
Na današnji dan leta 1850 se je v Kobdilju pri Štanjelu rodil škof, pisatelj, pesnik, kritik in urednik ANTON MAHNIČ. Gimnazijo je končal v Gorici, na Dunaju pa doktoriral iz teologije in postal redni profesor za sakralne vede na goriškem bogoslovju. Urejal je številne cerkvene časnike. Leta 1896 je bil imenovan za škofa na otoku Krku in tam pet let pozneje pripravil prvo škofijsko sinodo, ki je rešila zapleteno vprašanje glagoljaštva. Leta 1902 je ustanovil Staroslovansko akademijo na Krku, ki je zdaj del Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Po prvi svetovni vojni je večkrat javno protestiral proti italijanskim okupacijskim oblastem in bil zato konfiniran v Italiji.
Mahničevo življenje in delo obsegata dve povsem različni obdobji: slovensko in hrvaško. Prvo je bilo v znamenju idejne jasnosti in tako imenovane delitve duhov, drugo pa je bilo bolj praktično in pastoralno usmerjeno. Na literarnem področju je pomembna zlasti njegova kritika. V svojih spisih je nastopil proti skepticizmu v umetnosti in se zavzemal za metafizično trojstvo resničnega, dobrega in lepega. Zaradi ideološko poudarjenega radikalizma škof Anton Mahnič ni užival splošne naklonjenosti niti v svojem lastnem taboru.
——
Aprila leta 1944 so na osvobojenem ozemlju v Beli krajini ustanovili Invalidski pevski zbor. Pevci – partizani rekonvalescenti – so z nastopi na mitingih in tudi na bojiščih z borbenimi pesmimi spodbujali soborce. Takšnemu poslanstvu se je pridružilo še nekaj zborov in tako je na današnji dan leta 1944 začel nastopati tudi Partizanski pevski zbor Srečka Kosovela. Ustanovljen je bil v Gravíni pri Bariju v Italiji. Na številnih nastopih in turnejah je Partizanski pevski zbor Srečka Kosovela dosegal lepe uspehe, gojil pa je predvsem partizansko pesem, ki je bila na umetniškem področju eden največjih dosežkov narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem.
—–
Okupatorji, ki so aprila leta 1941 zasedli Slovenijo, so nameravali uničiti slovenski narod kot etnično enoto. Tako je v nemškem raznarodovalnem programu imelo pomembno mesto tudi množično izganjanje Slovencev. Najprej so začeli izganjati zelo zavedne Slovence, predvsem izobražence in protifašiste, in jih pošiljati v Srbijo. Ob 20. obletnici odhoda prvega vlaka z izgnanci iz Maribora v Srbijo, torej na današnji dan leta 1961, je začel voziti tako imenovani »vlak bratstva in enotnosti«. Posebni vlak je vsako leto izmenično vozil slovenske izgnance iz obdobja druge svetovne vojne k srbskim družinam, člane srbskih družin, pri katerih so izgnanci živeli do repatriacije, pa v Slovenijo. Pozneje so se nekdanjim izseljencem pridružile tudi delegacije občin, ki so se pobratile s srbskimi občinami. Zadnji vlak bratstva in enotnosti je iz Slovenije odpeljal leta 1989.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1840 so v Ljubljani splavili prvo rečno ladjo, imenovano po nadvojvodi Janezu, namenjeno plovbi po Ljubljanici med Ljubljano in Vrhniko. S 14-konjskim motorjem je to pot prevozila v slabih dveh urah in pol, za isto razdaljo pa so čolnarji potrebovali kar osem do deset ur.To je bilo devet let pred prihodom Južne železnice in plovba po Ljubljanici je bila takrat zelo aktualna. Toda po potešitvi prve radovednosti so se tudi tisti, ki naj bi ladjo uporabljali, ustrašili novotarije, bilo pa je tudi nekaj nesreč. Zaradi izgub sta jo lastnika po desetih letih prodala ladjarjem na Vrbskem jezeru; tam je vozila še vrsto let. Prva rečna ladja na slovenskih vodah je bila dolga 28 metrov, široka štiri, plula pa je s hitrostjo osem kilometrov na uro.
——-
Na današnji dan leta 1850 se je v Kobdilju pri Štanjelu rodil škof, pisatelj, pesnik, kritik in urednik ANTON MAHNIČ. Gimnazijo je končal v Gorici, na Dunaju pa doktoriral iz teologije in postal redni profesor za sakralne vede na goriškem bogoslovju. Urejal je številne cerkvene časnike. Leta 1896 je bil imenovan za škofa na otoku Krku in tam pet let pozneje pripravil prvo škofijsko sinodo, ki je rešila zapleteno vprašanje glagoljaštva. Leta 1902 je ustanovil Staroslovansko akademijo na Krku, ki je zdaj del Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Po prvi svetovni vojni je večkrat javno protestiral proti italijanskim okupacijskim oblastem in bil zato konfiniran v Italiji.
Mahničevo življenje in delo obsegata dve povsem različni obdobji: slovensko in hrvaško. Prvo je bilo v znamenju idejne jasnosti in tako imenovane delitve duhov, drugo pa je bilo bolj praktično in pastoralno usmerjeno. Na literarnem področju je pomembna zlasti njegova kritika. V svojih spisih je nastopil proti skepticizmu v umetnosti in se zavzemal za metafizično trojstvo resničnega, dobrega in lepega. Zaradi ideološko poudarjenega radikalizma škof Anton Mahnič ni užival splošne naklonjenosti niti v svojem lastnem taboru.
——
Aprila leta 1944 so na osvobojenem ozemlju v Beli krajini ustanovili Invalidski pevski zbor. Pevci – partizani rekonvalescenti – so z nastopi na mitingih in tudi na bojiščih z borbenimi pesmimi spodbujali soborce. Takšnemu poslanstvu se je pridružilo še nekaj zborov in tako je na današnji dan leta 1944 začel nastopati tudi Partizanski pevski zbor Srečka Kosovela. Ustanovljen je bil v Gravíni pri Bariju v Italiji. Na številnih nastopih in turnejah je Partizanski pevski zbor Srečka Kosovela dosegal lepe uspehe, gojil pa je predvsem partizansko pesem, ki je bila na umetniškem področju eden največjih dosežkov narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem.
—–
Okupatorji, ki so aprila leta 1941 zasedli Slovenijo, so nameravali uničiti slovenski narod kot etnično enoto. Tako je v nemškem raznarodovalnem programu imelo pomembno mesto tudi množično izganjanje Slovencev. Najprej so začeli izganjati zelo zavedne Slovence, predvsem izobražence in protifašiste, in jih pošiljati v Srbijo. Ob 20. obletnici odhoda prvega vlaka z izgnanci iz Maribora v Srbijo, torej na današnji dan leta 1961, je začel voziti tako imenovani »vlak bratstva in enotnosti«. Posebni vlak je vsako leto izmenično vozil slovenske izgnance iz obdobja druge svetovne vojne k srbskim družinam, člane srbskih družin, pri katerih so izgnanci živeli do repatriacije, pa v Slovenijo. Pozneje so se nekdanjim izseljencem pridružile tudi delegacije občin, ki so se pobratile s srbskimi občinami. Zadnji vlak bratstva in enotnosti je iz Slovenije odpeljal leta 1989.
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze
Prvi pomembni slovenski narodopisec na Koroškem Prvi častni občan Maribora v južnoslovanski državi Spomin na arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljno delo slovenske teatrologije Pisateljeva slika slovenske družbe s prehoda v 20. stoletje Plečnikov učenec – režiser in scenograf *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Ko je bil štirinajstdnevnik Naši razgledi – razprodan Slovenija napove skorajšnjo razglasitev državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena najbogatejših in največjih zemljiških posesti na Kranjskem Ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slovenec na čelu deželne vlade za Kranjsko Vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije
Požar v 16. stoletju spodbudil nove mestne predpise Ubežniki skrajšali vojaški rok Sodobnik in sopotnik slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici O vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi zasedeno slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov