Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

23.10.2015


 Kralj Matjaž je pravljična oseba slovenskih pripovednih pesmi in pripovedk. V 19. stoletju so ga prevzeli v umetno književnost kot mitični simbol z nacionalnim in socialnim nabojem. Podobne zgodbe so znane tudi v drugih slovstvih srednje Evrope. Podlaga zanje je vsaj delno zgodovinska oseba, ogrsko-hrvaški kralj Matias Korvin, ki je živel od leta 1440 do 1490. Besedila o kralju Matjažu so se začela pojavljati že v 16. stoletju, torej kmalu po Korvinovi smrti. Pogosto je v že znanih besedilih nadomestil starejše pripovedne like. Njegove podobe v pesmih pa so precej drugačne od tistih v pripovedkah; v baladah in romancah prevladujejo ljubezenski, pustolovski, legendarni in mitični motivi.

V slovensko pisano slovstvo je kralj Matjaž prišel že z bukovniki, ljudskimi pesniki-pevci, ki so svoja ali tuja besedila tudi zapisovali. V umetno književnost je njegov lik segel prek objav in priredb ljudskih pesmi in pripovedk od Valentina Vodnika naprej. V obdobju moderne pa se je Kralj Matjaž spremenil v mitični simbol narodne odrešitve in delno tudi socialnega protesta.

—–

Letak, ki je bil natisnjen v Ljubljani na današnji dan leta 1751, je pozival deželnoknežjo gosposko, da naj resno posvari vse novinarje, katerih navedbe v časopisih so neresnične ali količkaj sumljive, da se takšnega pisanja vzdrže. V nasprotnem primeru bodo spoznani za krive in najstrožje kaznovani – z batinami (udarci s palico) in izgonom. Da bi prišli do takšnih zlobnih prestopnikov, so ponujali ovaduhom, poleg njihove anonimnosti, tudi nagrado – sto zlatnikov.

—–

Na današnji dan leta 1910 se je rodila gledališka igralka  VLADOŠA  SIMČIČ. Po končani meščanski šoli se je zaposlila v Mariboru kot uradnica in hkrati nastopala na Ljudskem odru. Leta 1935 je postala članica Narodnega gledališča, po uspešnem gostovanju tega gledališča v Ljubljani pa je dobila angažma v ljubljanski Drami. Med drugo svetovno vojno je bila članica Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju. Takoj po osvoboditvi je nastopala v Trstu, leta 1946 pa se je vrnila v Ljubljano in igrala v Drami ter pozneje v Mestnem gledališču ljubljanskem. Bila je igralka s posebnim posluhom za občutljive, krhke, skoraj dekliške odrske podobe in jih je še v zrelih letih laže oblikovala kot svojim letom primerne.

Vladoša Simčič je leta 1981 prejela Borštnikov prstan, najvišje slovensko priznanje za življenjsko delo na področju gledališke igre.

—–

 Sveti sedež je na današnji dan leta 1931 sprejel odstop zadnjega slovenskega nadškofa v Gorici, Frančiška Borgia Sedeja. Nanj so že skoraj desetletje pritiskale fašistične oblasti z obtožbami, da podpira narodno gibanje manjšine in je z duhovščino glavna ovira pri njeni asimilaciji. Slovenski duhovniki so namreč odklonili verouk v italijanskih šolah in sklenili, da “ne bodo slovenskih otrok nikdar potujčevali s krščanskim naukom v italijanščini”.

Nadškof Frančišek Sedej je ustanovil tako imenovane “farne šole” z veroukom v cerkvah in zakristijah in ne več v italijanskih šolah, pozneje pa je izdal še navodilo o uporabi materinega jezika pri verskih obredih. S tem je  uzakonil župnijske šole, ki so bile do leta 1943 na Primorskem edini branik slovenščine na področju osnovnošolske izobrazbe.


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

23.10.2015


 Kralj Matjaž je pravljična oseba slovenskih pripovednih pesmi in pripovedk. V 19. stoletju so ga prevzeli v umetno književnost kot mitični simbol z nacionalnim in socialnim nabojem. Podobne zgodbe so znane tudi v drugih slovstvih srednje Evrope. Podlaga zanje je vsaj delno zgodovinska oseba, ogrsko-hrvaški kralj Matias Korvin, ki je živel od leta 1440 do 1490. Besedila o kralju Matjažu so se začela pojavljati že v 16. stoletju, torej kmalu po Korvinovi smrti. Pogosto je v že znanih besedilih nadomestil starejše pripovedne like. Njegove podobe v pesmih pa so precej drugačne od tistih v pripovedkah; v baladah in romancah prevladujejo ljubezenski, pustolovski, legendarni in mitični motivi.

V slovensko pisano slovstvo je kralj Matjaž prišel že z bukovniki, ljudskimi pesniki-pevci, ki so svoja ali tuja besedila tudi zapisovali. V umetno književnost je njegov lik segel prek objav in priredb ljudskih pesmi in pripovedk od Valentina Vodnika naprej. V obdobju moderne pa se je Kralj Matjaž spremenil v mitični simbol narodne odrešitve in delno tudi socialnega protesta.

—–

Letak, ki je bil natisnjen v Ljubljani na današnji dan leta 1751, je pozival deželnoknežjo gosposko, da naj resno posvari vse novinarje, katerih navedbe v časopisih so neresnične ali količkaj sumljive, da se takšnega pisanja vzdrže. V nasprotnem primeru bodo spoznani za krive in najstrožje kaznovani – z batinami (udarci s palico) in izgonom. Da bi prišli do takšnih zlobnih prestopnikov, so ponujali ovaduhom, poleg njihove anonimnosti, tudi nagrado – sto zlatnikov.

—–

Na današnji dan leta 1910 se je rodila gledališka igralka  VLADOŠA  SIMČIČ. Po končani meščanski šoli se je zaposlila v Mariboru kot uradnica in hkrati nastopala na Ljudskem odru. Leta 1935 je postala članica Narodnega gledališča, po uspešnem gostovanju tega gledališča v Ljubljani pa je dobila angažma v ljubljanski Drami. Med drugo svetovno vojno je bila članica Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju. Takoj po osvoboditvi je nastopala v Trstu, leta 1946 pa se je vrnila v Ljubljano in igrala v Drami ter pozneje v Mestnem gledališču ljubljanskem. Bila je igralka s posebnim posluhom za občutljive, krhke, skoraj dekliške odrske podobe in jih je še v zrelih letih laže oblikovala kot svojim letom primerne.

Vladoša Simčič je leta 1981 prejela Borštnikov prstan, najvišje slovensko priznanje za življenjsko delo na področju gledališke igre.

—–

 Sveti sedež je na današnji dan leta 1931 sprejel odstop zadnjega slovenskega nadškofa v Gorici, Frančiška Borgia Sedeja. Nanj so že skoraj desetletje pritiskale fašistične oblasti z obtožbami, da podpira narodno gibanje manjšine in je z duhovščino glavna ovira pri njeni asimilaciji. Slovenski duhovniki so namreč odklonili verouk v italijanskih šolah in sklenili, da “ne bodo slovenskih otrok nikdar potujčevali s krščanskim naukom v italijanščini”.

Nadškof Frančišek Sedej je ustanovil tako imenovane “farne šole” z veroukom v cerkvah in zakristijah in ne več v italijanskih šolah, pozneje pa je izdal še navodilo o uporabi materinega jezika pri verskih obredih. S tem je  uzakonil župnijske šole, ki so bile do leta 1943 na Primorskem edini branik slovenščine na področju osnovnošolske izobrazbe.


19.09.2023

22. september - Kranjski deželni zbor v novem dvorcu (1903)

Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

21. september - MIlan Prosen (1902) pribočnik kraljice Marije

Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja


19.09.2023

20. september - požig prve slovenske vasi med drugo svetovno vojno (1941)

Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

19. september - Bogdan Norčič (1953) "skoraj" svetovni rekorder

Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.09.2023

18. september - prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom (1873)

»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

17. september - Rupert Pivec (1863) zadnji generalni komisar avstro-ogrske vojne mornarice

Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

16. september - Razglas o priključitvi Primorske svobodni združeni Sloveniji (1943)

Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

15. september - dr.Viktor Volčjak (1913) in Partizanska bolnica Franja

Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

14. september - prva spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši (1874)

Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca


10.12.2023

17. december

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


08.09.2023

13. september - pretep na železniški postaji na Ptuju (1908)

Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

12. september - Vojaški spopad v okolici Ljubljane (1813)

Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2023

11. september - Kratki mandat prvega slovenskega deželnega glavarja Kranjske (1871)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

10. september - pred 100 leti se je rodil filmski režiser Jane Kavčič

Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

9. september - Mara Kralj (1909) likovna ustvarjalka

Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

8. september - ko je Italijansko okupacijsko vojaštvo odložilo orožje (1943)

Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

7. september - Niko Kralj, arhitekt - industrijski oblikovalec (1920)

Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

6. september - pred 100 leti (1923) se je rodil zadnji YU kralj Peter II.

Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

5. september - 75 let hidroeletrarne Mariborski otok (1948)

Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.09.2023

4. september - Silvan Furlan (1953) snovalec prvega umetniškega kinematografa pri nas

Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna


Stran 22 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov