Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodovinar MARTIN BAVČER se je rodil na današnji dan pred 420-imi leti v Selu na Vipavskem. Leta 1616 je v Ljubljani stopil v jezuitski red, noviciat pa je opravil v Brnu na Moravskem. Tamkajšnje filozofske študije je končal z doktoratom, pozneje pa je študiral še bogoslovje in nato v Ljubljani predaval moralno teologijo. Najdlje je živel in delal v Gorici; tam je tudi napisal svoje poglavitno delo – zgodovinsko kroniko naših krajev v desetih knjigah. Martin Bavčer je v njej med drugim opisal tudi obisk cesarja Leopolda v Gorici.
—–
Metalurg VIKTOR FETTICH je začel študirati na gradbenem oddelku tehniške visoke šole v Gradcu, medtem pa je bil kot član centralnega odbora revolucionarnega gibanja slovenskih študentov Preporod leta 1914 obsojen v veleizdajalskem procesu. Študij je nadaljeval na Češkem, leta 1921 diplomiral in nato služboval v jeklarni na Ravnah na Koroškem in v topilnici svinca v Mežici. Po koncu druge svetovne vojne je nekaj časa delal v ministrstvu za rudarstvo v Beogradu in se pozneje v tujini specializiral za področje barvnih kovin.
Napisal je prvo knjigo v Jugoslaviji o pridobivanju barvnih kovin ter objavil še okoli trideset strokovnih člankov in publikacij. Bil je profesor na fakulteti za rudarstvo in metalurgijo tehniške visoke šole oziroma tehniške fakultete v Ljubljani ter v letih od 1951 do 1956 tudi njen prodekan in dekan. Viktor Fettich se je rodil na današnji dan leta 1897 v Ljubljani.
—–
Elektrotehnik in strokovnjak za mehaniko ANTON KUHELJ se je rodil na današnji dan leta 1902 na Opčinah pri Trstu. Leta je 1927 diplomiral iz elektrotehnike, doktoriral pa leta 1936. V svetu je zaslovel kot znanstvenik na področju elektromehanike plošč in lupin ter njihove stabilnosti. Po zamislih in teoretičnih študijah sodi tudi med začetnike slovenskega letalstva. S Stankom Bloudkom je sodeloval pri izdelavi jadralnih, športnih, turističnih in šolskih letal. Leta 1973 je dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Kot zaslužni profesor in častni doktor ljubljanske univerze je imel elektrotehnik in konstruktor Anton Kuhelj velik ugled tudi na tujem, saj je na številnih univerzah predaval na dodiplomskih in podiplomskih seminarjih.
—–
Na današnji dan leta 1914 se je v Zagorju ob Savi rodil pesnik CENE VIPOTNIK. Pred izbruhom 2. svetovne vojne je doštudiral romanistiko. Med vojno je bil v italijanski internaciji, po vojni pa urednik pri Cankarjevi založbi. Pesniško pot je začel pred vojno, med njo se je približal splošni problematiki časa, okupacije, trpljenja v taboriščih in osvoboditve, v povojnem obdobju pa se je vrnil k razpoloženjski in ljubezenski pesmi. Zbirko “Drevo na samem” je Cene Vipotnik izdal sorazmerno pozno, leta 1956, že v novem valu povojnega intimizma.
—–
Zdravnik internist BOJAN VARL je bil med začetniki nuklearne medicine pri nas. Leta 1960 je na Interni kliniki v Ljubljani ustanovil radioizotopski laboratorij, ga razvil v inštitut in nato v Kliniko za nuklearno medicino, ki jo je vodil do leta 1986. Sprva je preučeval redkejše bolezni in sindrome, pozneje pa se je usmeril v raziskovanje klinične problematike z nuklearno medicinsko tehnologijo. Bil je med pobudniki podiplomskega izobraževanja na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil sicer redni profesor, uvedel je vsakoletna posvetovanja o sodobni interni medicini ter sodeloval na številnih mednarodnih strokovnih in znanstvenih srečanjih. Leta 1981 je prejel Kidričevo nagrado. Bojan Varl se je rodil na današnji dan leta 1920 v Mokronogu.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zgodovinar MARTIN BAVČER se je rodil na današnji dan pred 420-imi leti v Selu na Vipavskem. Leta 1616 je v Ljubljani stopil v jezuitski red, noviciat pa je opravil v Brnu na Moravskem. Tamkajšnje filozofske študije je končal z doktoratom, pozneje pa je študiral še bogoslovje in nato v Ljubljani predaval moralno teologijo. Najdlje je živel in delal v Gorici; tam je tudi napisal svoje poglavitno delo – zgodovinsko kroniko naših krajev v desetih knjigah. Martin Bavčer je v njej med drugim opisal tudi obisk cesarja Leopolda v Gorici.
—–
Metalurg VIKTOR FETTICH je začel študirati na gradbenem oddelku tehniške visoke šole v Gradcu, medtem pa je bil kot član centralnega odbora revolucionarnega gibanja slovenskih študentov Preporod leta 1914 obsojen v veleizdajalskem procesu. Študij je nadaljeval na Češkem, leta 1921 diplomiral in nato služboval v jeklarni na Ravnah na Koroškem in v topilnici svinca v Mežici. Po koncu druge svetovne vojne je nekaj časa delal v ministrstvu za rudarstvo v Beogradu in se pozneje v tujini specializiral za področje barvnih kovin.
Napisal je prvo knjigo v Jugoslaviji o pridobivanju barvnih kovin ter objavil še okoli trideset strokovnih člankov in publikacij. Bil je profesor na fakulteti za rudarstvo in metalurgijo tehniške visoke šole oziroma tehniške fakultete v Ljubljani ter v letih od 1951 do 1956 tudi njen prodekan in dekan. Viktor Fettich se je rodil na današnji dan leta 1897 v Ljubljani.
—–
Elektrotehnik in strokovnjak za mehaniko ANTON KUHELJ se je rodil na današnji dan leta 1902 na Opčinah pri Trstu. Leta je 1927 diplomiral iz elektrotehnike, doktoriral pa leta 1936. V svetu je zaslovel kot znanstvenik na področju elektromehanike plošč in lupin ter njihove stabilnosti. Po zamislih in teoretičnih študijah sodi tudi med začetnike slovenskega letalstva. S Stankom Bloudkom je sodeloval pri izdelavi jadralnih, športnih, turističnih in šolskih letal. Leta 1973 je dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Kot zaslužni profesor in častni doktor ljubljanske univerze je imel elektrotehnik in konstruktor Anton Kuhelj velik ugled tudi na tujem, saj je na številnih univerzah predaval na dodiplomskih in podiplomskih seminarjih.
—–
Na današnji dan leta 1914 se je v Zagorju ob Savi rodil pesnik CENE VIPOTNIK. Pred izbruhom 2. svetovne vojne je doštudiral romanistiko. Med vojno je bil v italijanski internaciji, po vojni pa urednik pri Cankarjevi založbi. Pesniško pot je začel pred vojno, med njo se je približal splošni problematiki časa, okupacije, trpljenja v taboriščih in osvoboditve, v povojnem obdobju pa se je vrnil k razpoloženjski in ljubezenski pesmi. Zbirko “Drevo na samem” je Cene Vipotnik izdal sorazmerno pozno, leta 1956, že v novem valu povojnega intimizma.
—–
Zdravnik internist BOJAN VARL je bil med začetniki nuklearne medicine pri nas. Leta 1960 je na Interni kliniki v Ljubljani ustanovil radioizotopski laboratorij, ga razvil v inštitut in nato v Kliniko za nuklearno medicino, ki jo je vodil do leta 1986. Sprva je preučeval redkejše bolezni in sindrome, pozneje pa se je usmeril v raziskovanje klinične problematike z nuklearno medicinsko tehnologijo. Bil je med pobudniki podiplomskega izobraževanja na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil sicer redni profesor, uvedel je vsakoletna posvetovanja o sodobni interni medicini ter sodeloval na številnih mednarodnih strokovnih in znanstvenih srečanjih. Leta 1981 je prejel Kidričevo nagrado. Bojan Varl se je rodil na današnji dan leta 1920 v Mokronogu.
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Neveljaven email naslov